Odpre glavni meni

Juraj Dobrila, rimskokatoliški duhovnik, poreško-puljski in tržaško-koprski škof, po narodni pripadnosti Hrvat, * 16. april 1812, Ježenj pri Tinjanu v Istri, † 13. januar 1882, Trst, je bil Istrski dobrotnik in narodni buditelj, ki se je boril za večje pravice Hrvatov in tudi Slovencev pod tujo oblastjo.

Juraj Dobrila
Portret
SedežPoreč, Trst
Obdobje službovanja1857 - 1875 poreško-puljski; 1875 - 1882 tržaški-koprski škof
PredhodnikJernej Legat
NaslednikJanez Nepomuk Glavina
Redovi
Duhovniško posvečenje1837
Osebni podatki
Rojstvo16. marec 1812({{padleft:1812|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1]
Ježenj
Smrt13. januar 1882({{padleft:1882|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1] (69 let)
Trst
Verarimskokatoliška
Geslo
Catholic-hierarchy.org


Življenje in deloUredi

Sin siromašnih staršev z veliko družino je obiskoval osnovno šolo v Tinjanu in Pazinu, gimnazijo v Karlovcu, filozofijo in bogoslovje v Gorici in bil 1837 posvečen v duhovnika, šel po 2 letih kaplanske službe v Munah in Hrušici je bi poslan na Avguštinej na Dunaju, kjer je 1842 doktoriral. Nato je kot kaplan služboval v Trstu. Leta 1849 je bil imenovan za ravnatelja novega tržaškega semenišča na katerim je predaval pastoralno teologijo; 1854 je postal kanonik in stolni župnik v Trstu, 12. oktobra 1857 pa je bil imenovan za poreško-puljskega škofa.

Po smrti tržaškega škofa Legata je bil 25. maja 1875 imenovan za njegovega naslednika. Tako je med Slovenci deloval nad 20 let. Kot poreško-puljski škof je pozdravil ustanovitev Slovenske matice in k njej pristopil kot ustanovni član. Ko je prišel kot škof v svojo ožjo domovino, je zastavil vse moči, da zapuščeno ljudstvo v Istri versko, narodno in gospodarsko dvigne. Z narodom je živel v tako tesnem stiku, da so ga nasprotniki porogljivo nazivali »vescovo contadino«. Veliko truda je posvetil razvoju ljudskega šolstva, pošiljal med ljudi slovenske in hrvaške knjige s katerimi je želel dvigniti narodno zavesti in širjenje ljudske izobrazbe. Zlasti si je prizadeval, da bi vzgojil čim večje število domačih duhovnikov. Zato je s podporami omogočal študije sinovom siromašnih staršev, snoval semenišče za istrske dijake in v ta namen vložil veliko lastnega denarja, ki ga je s skrajnim varčevanjem prihranil. Ko ni mogel načrta izvršiti, deloma zaradi pomanjkanja sredstev, deloma zaradi nasprotovanja, je namenil denar za dijaške ustanove. V istrskem deželnem zboru, kjer je imel kot virilist (virilist=kdor ima pravico glasovanja po svojem rodu ali položaju) pravico glasovanja, je prostodušno in odločno branil pravico hrvaškega ljudstva; v državnem zboru na Dunaju (od 1861) je z enako vnemo zastopal gospodarske interese Istre. Zaradi rodoljubja in neustrašenega nastopa si je nakopal mnogo nasprotnikov, a tudi najhujši nasprotniki niso mogli odreči spoštovanja skromnemu in nesebičnemu možu. Za Istrane je napisal poučno in molitveno knjigo Oče budi Tvoja volja (Trst, 1854, do 1964 še 17. ponatisov), ki je hrvatom postala prava »narodna čitanka«. Po njegovi smrti je izšel Mladi Bogoljub (Trst, 1889). V letu 1869/1870 se je udeležil prvega vatikanskega koncila. V rokopisu je zapustil zgodovino tega cerkvenega zbora.

 
Spomenik Jurija Dobrila v Tinjanu (Hrvaška)

Josip Juraj Strossmayer, utemeljitelj HAZU (v času ustanovitve JAZU), s katerim sta se spoznala 1840 na Dunaju, je večkrat rekel, da je Dobrila »od Boga samega poslani apostol Istre«.

Glej tudiUredi

ViriUredi

  • Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezaveUredi



  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.