Juraj Dobrila
Juraj Dobrila, rimskokatoliški duhovnik, poreško-puljski in tržaško-koprski škof, po narodni pripadnosti Hrvat, * 16. april 1812, Ježenj pri Tinjanu v Istri, † 13. januar 1882, Trst, je bil Istrski dobrotnik in narodni buditelj, ki se je boril za večje pravice Hrvatov in tudi Slovencev pod tujo oblastjo.
| Juraj Dobrila | |
|---|---|
 | |
| Sedež | Poreč, Trst |
| Obdobje službovanja | 1857 - 1875 poreško-puljski; 1875 - 1882 tržaški-koprski škof |
| Predhodnik | Jernej Legat |
| Naslednik | Janez Nepomuk Glavina |
| Redovi | |
| Duhovniško posvečenje | 1837 |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | 16. april 1812[1][2][3] Ježenj |
| Smrt | 13. januar 1882[4][1][…] (69 let) Trst |
| Vera | rimskokatoliška |
| Catholic-hierarchy.org | |
Življenje in delo uredi
Sin siromašnih staršev z veliko družino je obiskoval osnovno šolo v Tinjanu in Pazinu, gimnazijo v Karlovcu, filozofijo in bogoslovje v Gorici in bil 1837 posvečen v duhovnika. Po dveh letih kaplanske službe v Munah in Hrušici je bil poslan v Avguštinej na Dunaju, kjer je 1842 doktoriral. Nato je kot kaplan služboval v Trstu. Leta 1849 je bil imenovan za ravnatelja novega tržaškega semenišča, na katerim je predaval pastoralno teologijo. Leta 1854 je postal kanonik in stolni župnik v Trstu, 12. oktobra 1857 pa je bil imenovan za poreško-puljskega škofa.
Po smrti tržaškega škofa Legata je bil 25. maja 1875 imenovan za njegovega naslednika. Tako je med Slovenci deloval nad 20 let. Kot poreško-puljski škof je pozdravil ustanovitev Slovenske matice in k njej pristopil kot ustanovni član. Ko je prišel kot škof v svojo ožjo domovino, je zastavil vse moči, da zapuščeno ljudstvo v Istri versko, narodno in gospodarsko dvigne. Z narodom je živel v tako tesnem stiku, da so ga nasprotniki porogljivo nazivali »vescovo contadino«. Veliko truda je posvetil razvoju ljudskega šolstva, pošiljal med ljudi slovenske in hrvaške knjige s katerimi je želel dvigniti narodno zavesti in širjenje ljudske izobrazbe. Zlasti si je prizadeval, da bi vzgojil čim večje število domačih duhovnikov. Zato je s podporami omogočal študije sinovom siromašnih staršev, snoval semenišče za istrske dijake in v ta namen vložil veliko lastnega denarja, ki ga je s skrajnim varčevanjem prihranil. Ko ni mogel načrta izvršiti, deloma zaradi pomanjkanja sredstev, deloma zaradi nasprotovanja, je namenil denar za dijaške ustanove. V istrskem deželnem zboru, kjer je imel kot virilist (virilist=kdor ima pravico glasovanja po svojem rodu ali položaju) pravico glasovanja, je prostodušno in odločno branil pravico hrvaškega ljudstva; v državnem zboru na Dunaju (od 1861) je z enako vnemo zastopal gospodarske interese Istre. Zaradi rodoljubja in neustrašenega nastopa si je nakopal mnogo nasprotnikov, a tudi najhujši nasprotniki niso mogli odreči spoštovanja skromnemu in nesebičnemu možu. Za Istrane je napisal poučno in molitveno knjigo Oče budi Tvoja volja (Trst, 1854, do 1964 še 17. ponatisov), ki je hrvatom postala prava »narodna čitanka«. Po njegovi smrti je izšel Mladi Bogoljub (Trst, 1889). V letu 1869/1870 se je udeležil prvega vatikanskega koncila. V rokopisu je zapustil zgodovino tega cerkvenega zbora.
Josip Juraj Strossmayer, utemeljitelj HAZU (v času ustanovitve JAZU), s katerim sta se spoznala 1840 na Dunaju, je večkrat rekel, da je Dobrila »od Boga samega poslani apostol Istre«.
Zanimivosti uredi
Njegova podoba se od leta 1993 nahaja na bankovcu za 10 hrvaških kun.
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 Hrvatski biografski leksikon — 1983.
- ↑ Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
- ↑ Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p. — ISBN 978-953-6036-31-8
- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ Istrapedia
Viri uredi
- Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Glej tudi uredi
Zunanje povezave uredi
- Lukman Franc Ksaver. »Dobrila Juraj«. Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013.
