Josip Juraj Strossmayer

hrvaški rimskokatoliški škof, mecen in politik (1815–1905)

Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof, prosvetitelj, mecen in politik, * 4. februar 1815, Osijek, Avstrijsko cesarstvo, † 8. maj 1905, Đakovo, Avstro-Ogrska.

Josip Juraj Strossmayer
Portret
Rojstvo4. februar 1815({{padleft:1815|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1][2][…]
Osijek
Smrt8. april 1905({{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[4] (90 let)
Đakovo
Grob
Đakovo
Državljanstvo Avstrijsko cesarstvo
 Kraljevina Ogrska[d]
Poklicdiplomat, politik, pisatelj, duhovnik, katoliški škof
PodpisPodpis

Življenje

uredi

Strossmayer je obiskoval gimnazijo v Osijeku in študiral teologijo v Đakovu, ter v Budimpešti, pri dvajsetih letih je doktoriral iz filozofije.[5] Po posvetitvi za duhovnika leta 1838 je bil dve leti vikar v Petrovaradinu, potem pa je odšel na dunajski Avguštinej, kjer je leta 1842 doktoriral iz teologije in postal profesor kanonskega prava.[5] Leta 1847 je postal dvorni kaplan in direktor Avguštineja,[5] dve leti pozneje pa so ga na predlog hrvaškega bana Jelačića imenovali za bosansko-sremskega škofa v Đakovu. V letih od 1851 do 1896 je bil tudi apostolski vikar za Srbijo.

Med študijem v Budimpešti je sodeloval z Janom Kolarjem ter s češkima politikoma Františkom Palackým in Františkom Riegerjem. Zagovarjal je kulturno in politično zbližanje slovanskih narodov. V letih od 1860 do 1873 je bil idejni voditelj hrvaške Narodne stranke. Ko je imela Hrvaška možnost izbire, liberalno usmerjena stranka - h kateri se je nagibal - ni hotela pogodbe s "konzervativno" Avstrijo, ampak z "liberalno" Ogrsko, kar pa je pomenilo za Hrvate z dežja pod kap. Po tej neugodni pogodbi z Madžari leta 1873 se je umaknil iz političnega življenja.

Na cerkvenem področju je zagovarjal združitev katoliške in pravoslavne cerkve. Na vatikanskem koncilu leta 1870 je nasprotoval razglasitvi dogme o nezmotljivosti papeža prav zaradi mnenja, da bi to lahko oviralo združitev; bil je idealist in je podcenjeval vpliv brezbožnega nacionalizma, ki je bil pravzaprav glavna ovira ne le združenja, ampak kakršnegakoli resničnega zbliževanja. Dogmo je kljub svojemu stališču razglasil v svojem škofijskem glasilu.

Pomembno vlogo je odigral tudi pri ustanovitvi Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu (današnja HAZU) leta 1866 ter pri ustanovitvi zagrebške univerze leta 1874.[6][7]

Sklici

uredi
  1. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. Encyclopædia Britannica
  3. Brockhaus Enzyklopädie
  4. National Library of Israel Names and Subjects Authority File
  5. 5,0 5,1 5,2 Löffler, Klemens. "Joseph Georg Strossmayer". V: The Catholic Encyclopedia, Vol. 14. New York: Robert Appleton Company, 1912. Pridobljeno dne 2010-12-28.
  6. »History of the University of Zagreb«. Univerza v Zagrebu. 2005. Pridobljeno 28. decembra 2010.
  7. Josip Juraj Strossmayer (29. april 1861). »Akademija znanosti - put prema narodnom obrazovanju«. Speech in the Croatian Parliament. Wikisource. Pridobljeno 28. decembra 2010. (hrvaško)
  • (2006). Veliki splošni leksikon. Ljubljana: DZS, str. 4236.