Jože Dolgan
Jože Dolgan (tudi Josip Dolgan), slovenski učitelj, * 15. november 1886, Dolnja Košana, † 25. februar[1] 1965, Ljubljana.
| Jože Dolgan | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 15. november 1886 Dolnja Košana |
| Smrt | 26. februar 1965 (78 let) Ljubljana |
| Narodnost | slovenska |
| Druga imena | Josip Dolgan |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} SFRJ_crowned.svg){kind=small} Kraljevina Italija Cislajtanija |
| Poklic | učitelj, partizan |
| Starši | Josip Dolgan Marija Pupis |
| Sorodniki | Milena Dolgan (hčerka) |
Življenje in delo
urediPo maturi na ljubljanskem učiteljišču (1906) je poučeval v raznih krajih. Od 1911 je bil učitelj v Studenem pri Postojni, od 1923 je bil učitelj in ravnatelj v Trnovem pri Ilirski Bistrici, nakar je bil 1926 premeščen v Cordenons (pokrajina Pordenone). Še isto leto se je preselil v Kraljevino Jugoslavijo. Do 1939 je bil ravnatelj v Planini pri Rakeku, nato do nemške okupacije 1941 pa okrajni šolski nadzornik v Litiji. Po preselitvi v Ljubljano (1941) je takoj začel delovati v narodnoosvobodilni borbi. Na Rogu je setavil učni načrt za osnovne šole na osvobojenem ozemlju, sodeloval pri sestavi učbenikov zanje ter na Primorskem in jeseni 1944 v Dobličah pri Črnomlju vodil tečaje za partizanske učitelje.[2] Po osvoboditvi je bil vodja tečajev za mlade učitelje v gradu Rovne pri Pivki, v Kranju in Celju, nato pa do 1948 ravnatelj dvorazredne gospodarske šole v Kopru.
Kot učitelj v raznih krajih je spoznaval kmečka vprašanja ter se ob njih še posebej zavzemal za vzgojo in izobraževanje kmečke mladine. Izkušnje pri prosvetnem in šolskem delu je uspešno povezoval z najnovejšimi pedagoškimi dosežki v svetu in doma, zlasti z delavno šolo, ter tako spodbujal celotno šolsko in izobraževalno reformno gibanje v Sloveniji in Jugoslaviji. Z Ernestom Vrancem sta 1932 sestavila učni načrt in podrobni učni načrt za osnovne šole, ki sta bila temelj reforme osnovnega šolstva v Jugoslaviji. Objavil je več kot 30 razprav in člankov pedagoške, dodaktične in sociološke vsebine v listih Popotnik, Sodobni pedagog, Prosvetni delavec, Učizeljski tovariš in drugih. Njegovo izvirno delo je Zgodovina kmetijskega šolstva na slovenskem ozemlju do osvoboditve 1945; objavljen je le 1. del v knjigi Prispevki k zgodovini kmetijskega šolstva na Slovenskem (1967), celoten rokopis pa hrani Slovenski šolski muzej.[3]
Bibliografija
uredi- Podrobni učni načrt za ljudske šole (COBISS)
Viri
uredi- ↑ popravek s 26.2. na 25.2.: uraden odgovor pokopališča Žale Arhivu Slovenskega biografskega leksikona (ZRC SAZU) na poizvedbo z dne 15. novembra 2023
- ↑ Primorski slovenski biografski leksikon (1977). Snopič 4. Gorica: Goriška Mohorjeva družba
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.
