Janko Jurančič

Janko Jurančič, slovenski jezikoslovec in akademik, * 18. december 1902, Andrenci, † 15. december 1989, Ljubljana.

Janko Jurančič
Portret
Rojstvo18. december 1902({{padleft:1902|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1]
Andrenci
Smrt15. december 1989({{padleft:1989|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1] (86 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicjezikoslovec, akademik

ŽivljenjeUredi

Sin Ivana Jurančiča. Klasično gimnazijo je obiskoval v Mariboru in na Ptuju. Slavistiko in germanistiko je študiral v Ljubljani (nekaj časa tudi v Beogradu) in leta 1930 diplomiral. Dve dobri desetletji je bil profesor srbohrvaškega jezika na Tehnični srednji šoli v Ljubljani, nato tam na Višji pedagoški šoli (1952-1961). Po doktoratu leta 1962 v Zagrebu je postal univerzitetni profesor za srbski in hrvaški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Od leta 1973 do 1984 je bil predsednik uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Od leta 1976 je bil izredni, od leta 1981 pa redni član SAZU.

DeloUredi

Janko Jurančič velja za utemeljitelja srbohrvatistike na Slovenskem. Pisal je učbenike za pouk tega jezika na slovenskih osnovnih šolah, pripravil obsežne in temeljite srbsko-hrvaško-slovenske slovarje v več izdajah, leta 1957 je izdal slovnico južnoslovanskih jezikov, kasneje tudi slovensko slovnico za Hrvate in Srbe.

Glej tudiUredi

ViriUredi

  • Bernard Rajh; Marjan Toš, ur. (2001). Podoba kraja Občine Cerkvenjak. Slovenskogoriški forum. COBISS 45861121. ISBN 961-90917-0-1. 
  • Slavistična revija, (1987)
  • Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, (1990)
  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.