Francesco Bonifacio

italijanski duhovnik, mučenec in svetnik

Francesco Giovanni Bonifacio (izg.:[frančésko džováni bonifáčio], italijanski katoliški duhovnik, mučenec in blaženi, * 7. september 1912 Piran (Avstro-Ogrska, zdaj: Slovenija), † 11. september 1946 Grožnjan (Svobodno tržaško ozemlje, danes Hrvaška).

Blaženi Francesco Bonifacio
Francesco Bonifacio kot mlad duhovnik
Francesco Bonifacio kot mlad duhovnik
duhovnik in mučenec
RojstvoFrancesco Giovanni Bonifacio
7. september 1912({{padleft:1912|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1]
Piran
Smrt11. september 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1] (34 let)
Grožnjan
Čaščenjerimskokatoliška Cerkev
Beatifikacija4. oktober 2008, Trst, Italija, razglašalec kardinal Angelo Amato
God11. september
Atributimašnik s kolarjem in štolo, palma
Zavetnikdelavci, študentje, duhovniki

ŽivljenjeUredi

Francesco Bonifacio se je rodil 7 septembra 1912 v takrat avstrijskem mestecu Piranu kot sin revnih in vernih, preprostih in delavnih staršev Janeza Bonifacio in Alojzije rojene Busdon kot drugorojeni med sedmerimi brati in sestrami. Že kot otrok je bil povezan s Cerkvijo. Cerkev sv. Frančiška, ki so jo upravljali frančiškani-konventualci, je postala središče njegovega verskega življenja. Po nasvetu svojega župnika je vstopil v malo semenišče v Kopru leta 1924. Zaradi miroljubnega značaja so ga imenovali »mirni svetniček«. Ker je bolehal za naduho, je moral večkrat prekiniti študij.

Leta 1931 je začel študirati bogoslovje v Gorici. 27. decembra 1936 je bil v tržaški stolnici sv. Justa posvečen v duhovnika. Službo je nastopil v domačem Piranu, nakar je goreče deloval kot vikar v Novigradu, nato pa v Krasici, med Bujami in Grožnjanom. Z vso vnemo se je opravljal dušno-pastirsko delo in uspešno vodil ministrante, študente in delavsko mladino; organiral je tudi srečanja Katoliške akcije. Deloval je v jezikovno mešani Istri, kjer so živeli tako Italijani, Slovenci ter Hrvati. Po petindvajsetih letih italijanske zasedbe je Istra skupaj s Slovenskim primorjem pripadla Jugoslaviji. Nova oblast je začela omejevati svobodo verskega delovanja. Gorečega Frančiška so opozarjali, naj bo bolj previden; on se pa za dobronamerna opozorila in grožnje ni zmenil.

Kdor si ne upa umreti za svojo vero, je ni vreden oznanjati.

—Francesco Bonifacio[2]

Smrt in češčenjeUredi

SmrtUredi

11. septembra 1946 sta ga ugrabila dva uslužbenca jugoslovanska državne tajne policije OZNA, ga mučila in končno umorila ter ga vrgla v kraško jamo pri Grožnjanu. Njegov brat Janez, ki je za zadevo deloma zvedel in jo povedal zaupnim prijateljem, je bil zategadelj zaprt – storilci pa ne. [3]

BeatifikacijaUredi

Proces za Bonifaciovo beatifikacijo je leta 1957 sprožil tržaški škof Antonio Santin, Kongregacija za zadeve svetnikov pa je 27. novembra 1998 potrdila razlog za Frančiškovo nasilno smrt iz sovraštva do vere (odium fidei) in ga razglasila za mučenca.

4. oktobra 2008 je bil Francesco Bonifacio razglašen za blaženega v Trstu. Slovesnega somaševanja sta se poleg tržaškega škofa Eugenia Ravignanija, nairobijskega kardinala Johna Njueja ter številnih škofov iz drugih italijanskih dežel in s Hrvaškega udeležila tudi ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran in koprski škof Metod Pirih. Vodil ga je prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov nadškof Angelo Amato, ki je množici vernikov prebral apostolsko pismo, s katerim je papež Benedikt XVI. razglasil za blaženega:

»Častiti božji služabnik Francesco Giovanni Bonifacio – duhovnik in mučenec, se je blago in radodarno posvečal dušnopastirskemu poklicu; med pričevanjem vere je daroval svoje življenje za Kristusa. Odslej naj se imenuje za blaženega, a njegovo ime naj se praznuje 11. septembra, ob dnevu, ko se je rodil za nebesa.« 

[4]

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 GCatholic.org — 1997.
  2. Chi non ha il coraggio di morire per la propria fede è indegno di professarla. Stavek je iz pisma, ki ga je Frančišek napisal leta 1946; navaja Tržaški dnevnik Avvenire, 5. avgusta 2008, pod naslovom: "Trst, blažen 4. oktobra duhovnik, mučenec kraške jame (Trieste, beato il 4 ottobre il prete martire della foiba)."
  3. "Gianpierro Pettiti: Beato Francesco Bonifacio sacerdote e martire". Sito web ufficiale della Diocesi di Trieste. Pridobljeno dne 2013-11-10.
  4. "blaženi Francesco Bonifacio – duhovnik in mučenec". Svetniki, mučenci in blaženi nebeški zavetniki. Pridobljeno dne 2013-11-10.

Glej tudiUredi

ViriUredi

  • Sergio Galimberti: Don Francesco Bonifacio presbitero e testimone di Cristo, MGS Press, Trst 1998.
  • S. Galimberti – L. Parentini: Rapporto della commissione dei periti storici su don Francesco Bonifacio, Trst 1997.
  • Stipan Trogrlić, Pula: Represija jugoslavenskog komunističkog režima prema katoličkoj Crkvi u Istri (1945.-1947.). trogrlic.pdf-Adobe Reader.

Zunanje povezaveUredi