Totalitarizem
Totalitarizem kot pojem se je pojavil v petdesetih letih 20. stoletja v ZDA. Prvi ga je uporabil Carl Joachim Friedrich v delu Totalitarian Dictatorship and Autocracy, ki ga je uporabljal tako za pojav komunistične diktature kot tudi za nacio-fašistično diktaturo, in sicer z argumentoma:
Voditelji, ki so bili opisani kot totalitarni, od leve proti desni in od zgoraj navzdol: Josif Stalin, nekdanji generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze; Adolf Hitler, nekdanji Führer nacistične Nemčije; Mao Cetung, nekdanji predsednik Komunistične partije Kitajske; Benito Mussolini, nekdanji Duce fašistične Italije; in Kim Il-sung, nekdanji predsednik komunistične republike Severne Koreje[navedi vir]
a) da sta si sistema bližja med seboj kot s katerim koli drugim političnim sistemom;
b) da gre za izključen pojav 20. stoletja v času moderne tehnologije in množične demokracije.
Glavne značilnosti totalitarizma:
- gre za uradno diktaturo, ki pokriva vsa področja človeškega življenja;
- enopartijski sistem, ki ga vodi diktator;
- sistem policijske kontrole;
- nadzor nad vsemi sredstvi propagande;
- koncentracija vojaških sil;
- centralno vodenje in nadzor nad gospodarstvom.
Drugi avtorji (npr. Nolte) ločujejo oba pojava, saj da gre za različne ideologije.
Mnenje ustavnega sodnika Jana Zobca o totalitarizmihUredi
Leta 2011 je slovenski ustavni sodnik Jan Zobec v pritrdilnem ločenem mnenju o odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-109/10 zapisal:[1]
| “ | Z ustavnega vidika so totalitarizmi docela brezbarvni in enodimenzionalni. Povsem nepomembno je, za kakšnega se kateri od njih razglaša, ali za kakšnega ga imajo njegovi nasprotniki – za "levega" ali za "desnega", za "naprednega" ali za "nazadnjaškega", za "konzervativnega" ali za "liberalnega", za versko fundamentalističnega ali za fundamentalistično ateističnega. Ustavnopravno so vsi enaki – enaki v svoji biti, v preziru človekovega dostojanstva. | ” |
ViriUredi
- ↑ Odločba slovenskega ustavnega sodišča št. U-I-109/10-17, 2. 3. 2014.