Mašniško posvečenje

(Preusmerjeno s strani Sveto mašniško posvečenje)

Sveto mašniško posvečenje ali zakrament svetega reda oziroma ordinacija je krščanski sveti zakrament, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi. Zakrament se podeljuje s polaganjem rok, zato se imenuje tudi hirotonija (grško: χειροτονια [hirotonia] - polaganje rok). Zakrament ima tri stopnje:

Oseba, ki je posvečena v škofa, prejme v polnosti zakrament svetega reda.

Zakrament posvečenja lahko podeljuje samo škof, torej tisti, ki je sam že prejel najvišjo stopnjo posvečenja.

V Rimskokatoliški in v pravoslavnih Cerkvah je zakrament duhovniškega posvečenja rezerviran samo za moške. V Anglikanski cerkvi posvečujejo tudi ženske duhovnice. Tudi večina ostalih protestantskih Cerkva pozna moško in žensko duhovništvo, vendar postavitve duhovnika večinoma ne štejejo za zakrament.

Številne krščanske skupnosti postavljajo kot pogoj za duhovniško posvečenje (vsaj na višjih stopnjah) neporočenost - celibat.

Diakonsko posvečenjeUredi

 
Diakonsko posvečenje v Gorici pri Livnem, BIH

Najnižja stopnja posvečenja se imenuje diakonsko posvečenje ali diakonat. Prejemnik te stopnje svetega zakramenta postane diakon in lahko izvaja nekatera osnovna bogoslužna opravila: lahko vodi besedno bogoslužje, obhaja vernike, podeljuje blagoslove in krščuje. V Rimskokatoliški cerkvi lahko opravlja tudi cerkvene poroke. Diakonsko posvečenje lahko (v katolištvu in v pravoslavju) prejme tudi moški, ki je že poročen. V katolištvu to pomeni, da mora ostati stalni diakon in ne more postati duhovnik, saj je za duhovnike-mašnike obvezen celibat. Diakonsko posvečenje je pogosto le prva stopnja v posvetitvi za duhovnika.

Duhovniško posvečenjeUredi

 
Duhovniško posvečenje treh duhovnikov v Nemčiji

Druga stopnja posvečenja se imenuje duhovniško posvečenje ali prezbiterat. Prejemnik te stopnje posvečenja postane duhovnik oziroma prezbiter in lahko izvaja vsa glavna bogoslužna opravila: vodi sveto mašo in podeljuje vse svete zakramente, razen duhovniškega posvečenja. Sveto birmo lahko podeljuje samo z izrecnim škofovim dovoljenjem.

Duhovnik lahko opravlja različne službe (ki pa ne štejejo kot različne stopnje posvečenja), na primer: župnik (vodja župnije), kaplan (župnikov pomočnik), dekan (predstojnik dekanije) ...

Škofovsko posvečenjeUredi

 
Škofovsko posvečenje škofa Maurizia Malvestiti-ja

Najvišja stopnja posvečenja se imenuje škofovsko posvečenje ali episkopat. Prejemnik te stopnje posvečenja postane škof. To pomeni, da ima v Cerkvi vlogo nadzornika in je mašnikom in diakonom hierarhično nadrejen. Škof tudi podeljuje zakrament svete birme in duhovniškega posvečenja.

Tudi škof opravlja različne službe (ki pa ne štejejo kot različne stopnje posvečenja), lahko je na primer: pomožni škof, nadškof, kardinal, papež ...

Niz člankov
Krščanstvo
 

Osebnosti
Jezus Kristus
Devica Marija
Apostoli
Cerkveni očetje
Svetniki
Papeži
Kardinali
Nadškofi
Škofi

Zgodovina
Ekumenski koncili
Drugi vatikanski koncil
Velika shizma
Zahodni razkol
Katolištvo
Pravoslavje
Protestantizem

Osnove
Sveta Trojica
Cerkev
Sveto pismo
Zakramenti

Molitve
Oče naš
Zdrava Marija
Veroizpoved
Rožni venec

Nižje cerkvene službeUredi

V Cerkvi obstajajo tudi nekatere nižje službe, na primer: bralec Božje besede, delivec obhajila, mežnar in podobno. Po mnenju Rimskokatoliške Cerkve zdaj za te službe ni potreben zakrament posvečenja. V Pravoslavju podeljujejo za ta namen posvečenje nižje stopnje - subdiakonat (v preteklosti je to veljalo tudi v Rimskokatoliški Cerkvi).

ViriUredi

  1. Škofijski liturgični sveti v Kopru, Ljubljani in Mariboru, Kristjan moli, Družina, Ljubljana, 2008.

Glej tudiUredi