Evropska vesoljska agencija
Evropska vesoljska agencija (EVA; angleško European Space Agency, francosko Agence spatiale européenne, nemško Europäische Weltraumorganisation) znana tudi pod angleško kratico ESA, je agencija s sedežem v Parizu, zadolžena za evropski vesoljski program. Agencija je bila ustanovljena 30. maja 1975 s Konvencijo o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije z namenom, da bi združili dva glavna evropska vesoljska programa ELDO in ESRO ter tako povečali sodelovanje z ameriško agencijo NASA in drugimi vesoljskimi programi po svetu.[3][4] Združitvi je prisostvovalo 10 evropskih držav. Danes agencija združuje 22 članic ter 5 opazovalk, ki si željo v agencijo vstopiti, med njimi je tudi Slovenija. Glavni cilji agencije so: poleti s človeško posadko, projekt mednarodne vesoljke postaje, raziskovanje Zemlje, Lune, Marsa ter ostalega vesolja, številne raziskave na področju vesoljske znanosti in komercialne izstrelitve telekomunikacijskih satelitov. Center vesoljskih poletov se nahaja v Francoski Gvajani ostali raziskovalni centri pa so raztreseni po celotni Evropi in drugod po svetu. Celoten evropski vesoljski program temelji na raketi tipa Ariane, ki je bila razvita konec sedemdesetih in v osemdesetih let dvajsetega stoletja, trenutno agencija za vesoljke polete uporablja raketo Ariane 5.
 Logotip ESE | |
.jpg) Glavna nadzorna soba Centra evropskih vesoljskih operacij (ESOC, European Space Operations Centre) v Darmstadtu, Nemčija | |
| Pregled | |
|---|---|
| Ustanovitev | 30. maj 1975 |
| Sedež | Pariz, Francijae 48°50′54″N 02°18′15″E / 48.84833°N 2.30417°EKoordinati: 48°50′54″N 02°18′15″E / 48.84833°N 2.30417°E |
| Zaposleni | 2200[1] |
| Letni proračun |  4,9 milijarde EUR (2023)[2] |
| Pristojni generalni direktor | |
| Spletno mesto | www.esa.int |
Ustanovitev in zgodovina uredi
Razvoj vesoljske znanosti se je v zahodni Evropi začel sredi petdesetih letih dvajsetega stoletja. Ker je bil razvoj tiste čase večinoma omejen na nacionalne meje posameznih evropskih držav so znanstveniki predlagali združitev evropskih vesoljskih raziskav, s čimer bi dosegli večji napredek na raziskavah. Poleg tega jih je k združevanju spodbudila tudi vedno bolj zagrizena vesoljska tekma med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Pobudo za združitev raziskav sta dala Pierre Victor Auger in Edoardo Amaldi. V šestdesetih letih sta bili tako v Evropi ustanovljeni dve organizaciji ELDO (European Launch Development Organization) in ESRO (European Space Resarch Organization). Prva organizacija se je ukvarjala z razvojem vesoljskega vozila druga pa s celo kopico vesoljskih raziskav med katerimi so imele prednost raziskave na področju telekomunikacijskih satelitov. Organizacija ves čas tesno sodelovala z Naso, ki je za potrebe Esre v vesolje izstreljevala satelite. V začetku sedemdesetih let se je vesoljska tekma med ZDA in Sovjetsko zvezo umirila, takrat je v ospredje prišel evropski vesoljski program, ki je imel jasne znanstvene cilje. Da bi evropska vesoljska organizacija postala še bolj učinkovita in se tako pripravila na nove izzive prihodnosti sta se, prej ločeni,organizaciji ELDO in ESRO združili. Iz omenjenih organizacij je tako leta 1975 nastala sodobna ESA.
Članstvo in prihodki organizacije uredi
Članice uredi
| Članice | Leto pridružitve | Domači program | Prispevki | ||
|---|---|---|---|---|---|
| (mil. EUR) | (%) | Na prebivalca (EUR) | |||
| Polnopravne članice | |||||
  Avstrija |
30. december 1986 | FFG | 51,2 | 1,0 | 5,37 |
 Belgija |
3. oktober 1978 | BELSPO | 210,0 | 4,3 | 17,82 |
 Češka |
12. november 2008 | CCMTSA | 44,7 | 0,9 | 3,06 |
 Danska |
15. september 1977 | DTU Space | 33,8 | 0,7 | 5,47 |
 Estonija |
4. februar 2015 | ESO | 3,7 | 0,1 | 1,97 |
 Finska |
1. januar 1995 | TEM | 27,4 | 0,6 | 3,52 |
 Francija |
30. oktober 1980 | CNES | 1.311,7 | 26,9 | 14,30 |
 Grčija |
9. marec 2005 | HSA | 20,6 | 0,4 | 0,98 |
 Irska |
10. december 1980 | EI | 24,8 | 0,5 | 3,60 |
 Italija |
20. februar 1978 | ASI | 665,8 | 13,7 | 7,77 |
 Luksemburg |
30. junij 2005 | Luxinnovation | 29,9 | 0,6 | 44,19 |
 Madžarska |
24. februar 2015 | HSO | 11,7 | 0,2 | 0,63 |
 Nemčija |
26. julij 1977 | DLR | 981,7 | 20,1 | 11,1 |
 Nizozemska |
6. februar 1979 | NSO | 100,3 | 2,1 | 5,32 |
 Norveška |
30. december 1986 | NSA | 86,3 | 1,8 | 12,09 |
 Poljska |
19. november 2012 | POLSA | 38,4 | 0,8 | 0,91 |
 Portugalska |
14. november 2000 | FCT | 21,0 | 0,4 | 1,77 |
 Romunija |
22. december 2011 | ROSA | 34,3 | 0,7 | 2,18 |
 Španija |
7. februar 1979 | INTA | 249,5 | 5,1 | 4,39 |
 Švedska |
6. april 1976 | SNSA | 83,2 | 1,7 | 7,15 |
 Švica |
19. november 1976 | SSO | 167,0 | 3,4 | 17,61 |
.svg){kind=small} Združeno kraljestvo |
28. marec 1978 | UKSA | 464,3 | 9,5 | 5,05 |
| Ostali | 181,3 | 3,7 | |||
| Nepolnopravne članice | |||||
 Kanada |
1. januar 1979 | CSA | 28,0 | 0,6 | 0,53 |
 Latvija
|
30. junij 2020 | MoES | |||
 Litva
|
21. maj 2021 | MoE | |||
 Slovenija
|
5. julij 2016 | SPACE-SI | 3,2 | 0,1 | 1,31 |
| Članice in sodelavke skupaj | 4.870,0 | 72,9 | |||
 Evropska unija |
28. maj 2004 | EUSP | 1.683,3 | 93,0 | 2,56 |
| EUMETSAT | 54,3 | 3,0 | |||
| Ostali prihodki | 72,4 | 4,0 | |||
| Skupaj | 1.810,0 | 27,1 | |||
| Skupni znesek | 6.680,0 | 100,0 | |||
Kandidatke uredi
| Država | Datum pristopa | Domači program |
|---|---|---|
| Slovenija |
28. maj 2008 | MVŠZT |
| Latvija |
23. julij 2009 | MoES |
 Slovaška |
28. april 2010 | MoE |
| Litva |
7. oktober 2010 | MoE |
 Bolgarija |
8. april 2015 | IKI-BAN |
Države ki sodelujejo z ESO uredi
| Država | Datum pristopa | Domači program |
|---|---|---|
 Turčija |
15. julij 2004 | TÜBİTAK |
 Ukrajina |
25. januar 2008 | SSAU |
 Ciper |
27. avgust 2009 | MoCW |
 Izrael |
30. januar 2011 | ISA |
 Malta |
20. februar 2012 | MCfST |
Vesoljski projekti uredi
Človeški vesoljski program uredi
Ker je ESA od samega začetka dajala prednost znanstvenim in komercialnim raziskavam je bil človeški vesolj program v organizaciji dolgo časa zapostavljen. Poleg tega agencija v letih svojega obstoja ni vložila zadosti truda v razvoj vozila s človeško posadko tako, da je program v veliki meri potekal v sodelovanju z NASO, ki je imela na tem področju ogromno izkušenj. Prvi astronavt Ese v vesolju je bil Nemec Ulf Merbord, tja je poletel leta 1983 na Nasinem vesoljskem plovilu Columbia. Odprava je testirala vesoljski laboratorij, ki je bil delo evropskih znanstvenikov. Ta odprava je bila prelomna saj je oznanila začetek tesnega sodelovanja med ESO in NASO na področju človeških vesoljskih raziskav. Sodelovanja pa ni potekalo samo z NASO v drugi polovici osemdesetih let so evropski astronavti postali obiskovalci tudi sovjetskih vesoljskih odprav.
Ker se je skozi leta program vedno bolj širil je bil leta 1990 v Kölnu v Nemčiji ustanovljen center za astronavte. Ta se ukvarja s selekcijo in usposabljanjem novih astronavtov, center je tudi odgovoren za sodelovanje z drugimi vesoljskimi agencijami kot sta npr. NASA in Ruska vesoljska agencija. Trenutno t. i. evropski astronavtski korpus sestavlja štirinajst astronavtov iz osmih evropskih držav; Francije, Italije, Nemčije, Belgije, Švedske, Danske, Združenega kraljestva in Nizozemske. Ker pa ESA nima raket za prevoz astronavtov v ta namen uporablja ameriška in ruska vesoljska plovila. Po ukinitvi programa Space Shuttle, leta 2011, se agencija za prevoz astronavtov na mednarodno vesoljsko postajo zanaša izključno na Rusko vesoljsko agencijo ter njena vesoljska plovila Sojuz. Program je tudi tesno povezan z mednarodno vesoljsko postajo, saj je ESA vložila ogromno znanja ter prispevala astronavte za njeno izgradnjo, razvoj in vzdrževanje. Njen največji prispevek je vesoljski laboratorij Columbus, ki je bil mednarodni vesoljki postaji dodan leta 2008. Istega leta pa je bilo dokončano in preizkušeno avtomatsko vesoljsko plovilo Jules Vern ATV za oskrbovanje vesoljske postaje, v naslednjih mesecih in letih sta se vozilu priključili še Johannes Kepler ATV in Edoardo Amaldi ATV.
Raziskovanje vesolja in Zemlje uredi
| Plovilo | Področje | Leto | Stanje odprave |
|---|---|---|---|
| Cos-B | astrofizika | 1975 | odprava končana |
| IUE | astrofizika | 1978 | oprava končana |
| Exosat | astrofizika | 1983 | odprava končana |
| Giotto | sončni sistem | 1985 | odprava končana |
| Hipparcos | astrofizika | 1989 | odprava končana |
| Ulysses | Sonce | 1990 | odprava končana |
| Hubble | astrofizika | 1990 | odprava operativna |
| ISO | astrofizika | 1995 | odprava končana |
| SOHO | Sonce | 1995 | odprava operativna |
| Cassini-Huygens | sončni sistem | 1997 | odprava operativna |
| XMM-Newton | astrofizika | 1999 | odprava operativna |
| Cluster | sončni sistem | 2000 | odprava operativna |
| Integral | astrofizika | 2002 | odprava operativna |
| Mars Express | sončni sistem | 2003 | odprava operativna |
| Double Star | sončni sistem | 2003 | odprava operativna |
| SMART-1 | sončni sistem | 2003 | odprava končana |
| Rosetta | sončni sistem | 2004 | odprava operativna |
| Venus Express | sončni sistem | 2005 | odprava operativna |
| Proba-2 | Sonce | 2009 | odprava operativna |
| Planck | astrofizika | 2009 | odprava operativna |
| Herschel | astrofizika | 2009 | odprava operativna |
| Gaia | astrofizika | 2013 | odprava v izvajanju |
| BepiColombo | sončni sistem | 2015 | odprava v izvajanju |
| LISA Pathfinder | astrofizika | 2015 | odprava v izvajanju |
| Solar Orbiter | Sonce | 2017 | odprava v izvajanju |
| JWST | astrofizika | 2018 | odprava v izvajanju |
| Euclid | astrofizika | 2020 | odprava v izvajanju |
| SPICA, EChO, LOFT, MarcoPolo-R, PLATO, STE-QUEST, JUICE, CHEOPS |
2015-2025 | v odločanju |
Projekt Galileo uredi
Projekt je bil zasnovan sredi devetdesetih let prejšnjega z namenom, da bi si evropske države zagotovile natančen sistem za določanje položaja na zemlji, sistem pa naj bi deloval neodvisno od ameriškega sistema GPS, ruskega GLONASS in kitajskega Compass. Prvi koncept delovanja sistema je bil predstavljen leta 1999, dokončni razvoj pa se je začel maja 2003 s podpisom sodelovanja med Evropsko unijo in ESO. Za razliko od ameriškega sistema GPS, ki je pod nadzorom vojske projekt Galeleo daje prednost civilnim uporabnikom in ga je zato možno izklopiti le v izrednih okoliščinah. Prav zaradi tega je projekt že na samem začetki prišel v spor z ZDA, ki so se bale, da bi sistem lahko uporabili njeni nasprotniki. Poleg ostrega nasprotovanja ZDA so projekt že od samega začetka pestile finančne težave in je bilo videti da bo vsak čas propadel. S finančnim posredovanjem Evropske unije in tujih vlagateljev je projekt ponovno zaživel in leta 2005 so v zemljino orbito izstrelili prvi testni satelit GIOVE-A, temu pa je leta 2008 sledil še GIOVE-B. Prva dava operativna satelita od skupno tridesetih so v orbiti izstrelili 21. oktobra 2011 druga dva pa 12. oktobra 2012. Namen teh satelitov je testiranje delovanja sistema, celoten sistem pa naj bi bil operativen do leta 2019, do takrat naj bi v zemljino orbito izstrelili še 26 satelitov (27 operativnih, 3 rezervni).
Rakete uredi
Ker je bila Evropska vesoljska agencija ustanovljena z namenom, da bi evropskim državam omogočila samostojen dostop do vesolja je bil glavni cilj agencije razvoj nosilne rakete. Razvoj se je začel leta 1974 raketa pa je dobila ime Ariane po grški boginji, ki je Tezeju pomagala premagati Minotavra. Prva evropska raketa Ariane je v vesolje poletela 24. decembra 1979 in s tem Evropi odprla vrata v vesolje. Od takrat do danes se je v agenciji zvrstila cela serija raket. Trenutno ESA uporablja tri tipe raket: Ariane 5, Sojuz-2 in Vega.
Raketa Ariane 5 je zadnja izmed serije raket Ariane, v uporabo je prišla leta 1997 potem ko so ukinili raketo tipa Ariane 4. Je najmočnejša raketa ESE saj lahko v vesolje ponese med 6 in 21 ton tovora (količina tovora je odvisna od orbite v kateri bo satelit), raketa je dvostopenjska. Obstaja več verzij rakete, najzmogljivejša je Ariane 5 ECA leta 2012 pa je ESA začela razvijati novo verzijo rakete poimenovano Ariane 5ME, ki bo v uporabo predvidoma prišla leta 2017. V prihodnosti namerava agencija Ariane 5 zamenjati verzija Ariane 6, ki bo imela močnejše motorje in bo s tem še bolj zmogljiva od svojih predhodnic.
Sojuz-2 je 2-3 stopenjska rakete za srednje tovore do 7,8 tone in je produkt skupnega evropsko-ruskega sodelovanja katerega glavni namen je bil znižanje stroškov poleta in večja zanesljivost delovanja rakete (raketa Sojuz ima 40 letno zgodovino izredno zanesljivega delovanja). Raketo izdelujejo Rusi ter nato njene dele pošljejo na izstrelišče v Francoski Gvajani kjer jo sestavijo in pripravijo na izstrelitev v vesolje. Raketa je prvič poletela 21. oktobra 2011 takrat je v vesolje ponesla prva dva satelite navigacijskega sistema Galileo, do konca leta 2012 je raketa opravila štiri izstrelitve brez kakršne koli nesreče.
Vega je 4 stopenjska raketa namenjena za izstreljevanje lažjih tovorov do teže 2,5 tone. Raketa je produkt sodelovanja med italijansko vesoljsko agencijo in ESO. Razvoj rakete se je začel leta 1998 prva uspešna izstrelitev pa je bila opravljena 13. februarja 2012 v Francoski Gvajani. ESA namerava raketo uporabljati za izstreljevanje raziskovalnih satelitov v nizko zemljino orbito.
-
Ariane 5
-
Sojuz 2
-
Vega
Sklici uredi
- ↑ »ESA facts«. European Space Agency (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 28. oktobra 2021. Pridobljeno 13. februarja 2022.
- ↑ »ESA budget 2023«. www.esa.int. Arhivirano iz spletišča dne 4. februarja 2023. Pridobljeno 4. februarja 2023.
- ↑ »A European Vision«. esa.int (v angleščini). Evropska vesoljska agencija. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. avgusta 2007. Pridobljeno 20. julija 2016.
- ↑ The ESA Convention
