Evropska vesoljska agencija

(Preusmerjeno s strani EVA)

Evropska vesoljska agencija (EVA; angleško European Space Agency, francosko Agence spatiale européenne, nemško Europäische Weltraumorganisation) znana tudi pod angleško kratico ESA, je agencija s sedežem v Parizu, zadolžena za evropski vesoljski program. Agencija je bila ustanovljena 30. maja 1975 s Konvencijo o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije z namenom, da bi združili dva glavna evropska vesoljska programa ELDO in ESRO ter tako povečali sodelovanje z ameriško agencijo NASA in drugimi vesoljskimi programi po svetu.[3][4] Združitvi je prisostvovalo 10 evropskih držav. Danes agencija združuje 22 članic ter 5 opazovalk, ki si željo v agencijo vstopiti, med njimi je tudi Slovenija. Glavni cilji agencije so: poleti s človeško posadko, projekt mednarodne vesoljke postaje, raziskovanje Zemlje, Lune, Marsa ter ostalega vesolja, številne raziskave na področju vesoljske znanosti in komercialne izstrelitve telekomunikacijskih satelitov. Center vesoljskih poletov se nahaja v Francoski Gvajani ostali raziskovalni centri pa so raztreseni po celotni Evropi in drugod po svetu. Celoten evropski vesoljski program temelji na raketi tipa Ariane, ki je bila razvita konec sedemdesetih in v osemdesetih let dvajsetega stoletja, trenutno agencija za vesoljke polete uporablja raketo Ariane 5.

Evropska vesoljska agencija
Europäische Weltraumorganisation
European Space Agency
Agence spatiale européenne
Logotip ESE

Glavna nadzorna soba Centra evropskih vesoljskih operacij (ESOC, European Space Operations Centre) v Darmstadtu, Nemčija
Pregled
Ustanovitev30. maj 1975 (1975-05-30)
SedežPariz, Francijae
Koordinati: Manjkajoča geografska širina
Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti
Zaposleni2200[1]
Letni proračunRast 4,9 milijarde EUR
(2023)[2]
Pristojni generalni direktor
Spletno mestowww.esa.int Uredite to na Wikipodatkih

Ustanovitev in zgodovina uredi

Razvoj vesoljske znanosti se je v zahodni Evropi začel sredi petdesetih letih dvajsetega stoletja. Ker je bil razvoj tiste čase večinoma omejen na nacionalne meje posameznih evropskih držav so znanstveniki predlagali združitev evropskih vesoljskih raziskav, s čimer bi dosegli večji napredek na raziskavah. Poleg tega jih je k združevanju spodbudila tudi vedno bolj zagrizena vesoljska tekma med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Pobudo za združitev raziskav sta dala Pierre Victor Auger in Edoardo Amaldi. V šestdesetih letih sta bili tako v Evropi ustanovljeni dve organizaciji ELDO (European Launch Development Organization) in ESRO (European Space Resarch Organization). Prva organizacija se je ukvarjala z razvojem vesoljskega vozila druga pa s celo kopico vesoljskih raziskav med katerimi so imele prednost raziskave na področju telekomunikacijskih satelitov. Organizacija ves čas tesno sodelovala z Naso, ki je za potrebe Esre v vesolje izstreljevala satelite. V začetku sedemdesetih let se je vesoljska tekma med ZDA in Sovjetsko zvezo umirila, takrat je v ospredje prišel evropski vesoljski program, ki je imel jasne znanstvene cilje. Da bi evropska vesoljska organizacija postala še bolj učinkovita in se tako pripravila na nove izzive prihodnosti sta se, prej ločeni,organizaciji ELDO in ESRO združili. Iz omenjenih organizacij je tako leta 1975 nastala sodobna ESA.

Članstvo in prihodki organizacije uredi

Članice uredi

  Države članice
  Pridružene članice
  Evropske sodelujoče države (ECS)
  Podpisnice Sporazuma o sodelovanju
Članice Leto pridružitve Domači program Prispevki
(mil. EUR) (%) Na prebivalca (EUR)
Polnopravne članice
   Avstrija 30. december 1986 FFG 51,2 1,0 5,37
   Belgija 3. oktober 1978 BELSPO 210,0 4,3 17,82
   Češka 12. november 2008 CCMTSA 44,7 0,9 3,06
   Danska 15. september 1977 DTU Space 33,8 0,7 5,47
   Estonija 4. februar 2015 ESO 3,7 0,1 1,97
   Finska 1. januar 1995 TEM 27,4 0,6 3,52
   Francija 30. oktober 1980 CNES 1.311,7 26,9 14,30
   Grčija 9. marec 2005 HSA 20,6 0,4 0,98
   Irska 10. december 1980 EI 24,8 0,5 3,60
   Italija 20. februar 1978 ASI 665,8 13,7 7,77
   Luksemburg 30. junij 2005 Luxinnovation 29,9 0,6 44,19
   Madžarska 24. februar 2015 HSO 11,7 0,2 0,63
   Nemčija 26. julij 1977 DLR 981,7 20,1 11,1
   Nizozemska 6. februar 1979 NSO 100,3 2,1 5,32
  Norveška 30. december 1986 NSA 86,3 1,8 12,09
   Poljska 19. november 2012 POLSA 38,4 0,8 0,91
   Portugalska 14. november 2000 FCT 21,0 0,4 1,77
   Romunija 22. december 2011 ROSA 34,3 0,7 2,18
   Španija 7. februar 1979 INTA 249,5 5,1 4,39
   Švedska 6. april 1976 SNSA 83,2 1,7 7,15
  Švica 19. november 1976 SSO 167,0 3,4 17,61
  Združeno kraljestvo 28. marec 1978 UKSA 464,3 9,5 5,05
Ostali 181,3 3,7
Nepolnopravne članice
  Kanada 1. januar 1979 CSA 28,0 0,6 0,53
   Latvija 30. junij 2020 MoES
   Litva 21. maj 2021 MoE
   Slovenija 5. julij 2016 SPACE-SI 3,2 0,1 1,31
Članice in sodelavke skupaj 4.870,0 72,9
  Evropska unija 28. maj 2004 EUSP 1.683,3 93,0 2,56
EUMETSAT 54,3 3,0
Ostali prihodki 72,4 4,0
Skupaj 1.810,0 27,1
Skupni znesek 6.680,0 100,0

Kandidatke uredi

Država Datum pristopa Domači program
   Slovenija 28. maj 2008 MVŠZT
   Latvija 23. julij 2009 MoES
   Slovaška 28. april 2010 MoE
   Litva 7. oktober 2010 MoE
   Bolgarija 8. april 2015 IKI-BAN

Države ki sodelujejo z ESO uredi

Država Datum pristopa Domači program
  Turčija 15. julij 2004 TÜBİTAK
  Ukrajina 25. januar 2008 SSAU
   Ciper 27. avgust 2009 MoCW
  Izrael 30. januar 2011 ISA
   Malta 20. februar 2012 MCfST

Vesoljski projekti uredi

Človeški vesoljski program uredi

 
Ulf D. Merbold, prvi astronavt ESE v vesolju.

Ker je ESA od samega začetka dajala prednost znanstvenim in komercialnim raziskavam je bil človeški vesolj program v organizaciji dolgo časa zapostavljen. Poleg tega agencija v letih svojega obstoja ni vložila zadosti truda v razvoj vozila s človeško posadko tako, da je program v veliki meri potekal v sodelovanju z NASO, ki je imela na tem področju ogromno izkušenj. Prvi astronavt Ese v vesolju je bil Nemec Ulf Merbord, tja je poletel leta 1983 na Nasinem vesoljskem plovilu Columbia. Odprava je testirala vesoljski laboratorij, ki je bil delo evropskih znanstvenikov. Ta odprava je bila prelomna saj je oznanila začetek tesnega sodelovanja med ESO in NASO na področju človeških vesoljskih raziskav. Sodelovanja pa ni potekalo samo z NASO v drugi polovici osemdesetih let so evropski astronavti postali obiskovalci tudi sovjetskih vesoljskih odprav.

Ker se je skozi leta program vedno bolj širil je bil leta 1990 v Kölnu v Nemčiji ustanovljen center za astronavte. Ta se ukvarja s selekcijo in usposabljanjem novih astronavtov, center je tudi odgovoren za sodelovanje z drugimi vesoljskimi agencijami kot sta npr. NASA in Ruska vesoljska agencija. Trenutno t. i. evropski astronavtski korpus sestavlja štirinajst astronavtov iz osmih evropskih držav; Francije, Italije, Nemčije, Belgije, Švedske, Danske, Združenega kraljestva in Nizozemske. Ker pa ESA nima raket za prevoz astronavtov v ta namen uporablja ameriška in ruska vesoljska plovila. Po ukinitvi programa Space Shuttle, leta 2011, se agencija za prevoz astronavtov na mednarodno vesoljsko postajo zanaša izključno na Rusko vesoljsko agencijo ter njena vesoljska plovila Sojuz. Program je tudi tesno povezan z mednarodno vesoljsko postajo, saj je ESA vložila ogromno znanja ter prispevala astronavte za njeno izgradnjo, razvoj in vzdrževanje. Njen največji prispevek je vesoljski laboratorij Columbus, ki je bil mednarodni vesoljki postaji dodan leta 2008. Istega leta pa je bilo dokončano in preizkušeno avtomatsko vesoljsko plovilo Jules Vern ATV za oskrbovanje vesoljske postaje, v naslednjih mesecih in letih sta se vozilu priključili še Johannes Kepler ATV in Edoardo Amaldi ATV.

Raziskovanje vesolja in Zemlje uredi

 
Vesoljski teleskop Hubble
 
Vesoljsko plovilo Cassini-Huygens
 
Plovilo Mars-express
Plovilo Področje Leto Stanje odprave
Cos-B astrofizika 1975 odprava končana
IUE astrofizika 1978 oprava končana
Exosat astrofizika 1983 odprava končana
Giotto sončni sistem 1985 odprava končana
Hipparcos astrofizika 1989 odprava končana
Ulysses Sonce 1990 odprava končana
Hubble astrofizika 1990 odprava operativna
ISO astrofizika 1995 odprava končana
SOHO Sonce 1995 odprava operativna
Cassini-Huygens sončni sistem 1997 odprava operativna
XMM-Newton astrofizika 1999 odprava operativna
Cluster sončni sistem 2000 odprava operativna
Integral astrofizika 2002 odprava operativna
Mars Express sončni sistem 2003 odprava operativna
Double Star sončni sistem 2003 odprava operativna
SMART-1 sončni sistem 2003 odprava končana
Rosetta sončni sistem 2004 odprava operativna
Venus Express sončni sistem 2005 odprava operativna
Proba-2 Sonce 2009 odprava operativna
Planck astrofizika 2009 odprava operativna
Herschel astrofizika 2009 odprava operativna
Gaia astrofizika 2013 odprava v izvajanju
BepiColombo sončni sistem 2015 odprava v izvajanju
LISA Pathfinder astrofizika 2015 odprava v izvajanju
Solar Orbiter Sonce 2017 odprava v izvajanju
JWST astrofizika 2018 odprava v izvajanju
Euclid astrofizika 2020 odprava v izvajanju
SPICA, EChO, LOFT, MarcoPolo-R,
PLATO, STE-QUEST, JUICE, CHEOPS
2015-2025 v odločanju

Projekt Galileo uredi

 
Delovanje sistema Galileo

Projekt je bil zasnovan sredi devetdesetih let prejšnjega z namenom, da bi si evropske države zagotovile natančen sistem za določanje položaja na zemlji, sistem pa naj bi deloval neodvisno od ameriškega sistema GPS, ruskega GLONASS in kitajskega Compass. Prvi koncept delovanja sistema je bil predstavljen leta 1999, dokončni razvoj pa se je začel maja 2003 s podpisom sodelovanja med Evropsko unijo in ESO. Za razliko od ameriškega sistema GPS, ki je pod nadzorom vojske projekt Galeleo daje prednost civilnim uporabnikom in ga je zato možno izklopiti le v izrednih okoliščinah. Prav zaradi tega je projekt že na samem začetki prišel v spor z ZDA, ki so se bale, da bi sistem lahko uporabili njeni nasprotniki. Poleg ostrega nasprotovanja ZDA so projekt že od samega začetka pestile finančne težave in je bilo videti da bo vsak čas propadel. S finančnim posredovanjem Evropske unije in tujih vlagateljev je projekt ponovno zaživel in leta 2005 so v zemljino orbito izstrelili prvi testni satelit GIOVE-A, temu pa je leta 2008 sledil še GIOVE-B. Prva dava operativna satelita od skupno tridesetih so v orbiti izstrelili 21. oktobra 2011 druga dva pa 12. oktobra 2012. Namen teh satelitov je testiranje delovanja sistema, celoten sistem pa naj bi bil operativen do leta 2019, do takrat naj bi v zemljino orbito izstrelili še 26 satelitov (27 operativnih, 3 rezervni).

Rakete uredi

Ker je bila Evropska vesoljska agencija ustanovljena z namenom, da bi evropskim državam omogočila samostojen dostop do vesolja je bil glavni cilj agencije razvoj nosilne rakete. Razvoj se je začel leta 1974 raketa pa je dobila ime Ariane po grški boginji, ki je Tezeju pomagala premagati Minotavra. Prva evropska raketa Ariane je v vesolje poletela 24. decembra 1979 in s tem Evropi odprla vrata v vesolje. Od takrat do danes se je v agenciji zvrstila cela serija raket. Trenutno ESA uporablja tri tipe raket: Ariane 5, Sojuz-2 in Vega.

Raketa Ariane 5 je zadnja izmed serije raket Ariane, v uporabo je prišla leta 1997 potem ko so ukinili raketo tipa Ariane 4. Je najmočnejša raketa ESE saj lahko v vesolje ponese med 6 in 21 ton tovora (količina tovora je odvisna od orbite v kateri bo satelit), raketa je dvostopenjska. Obstaja več verzij rakete, najzmogljivejša je Ariane 5 ECA leta 2012 pa je ESA začela razvijati novo verzijo rakete poimenovano Ariane 5ME, ki bo v uporabo predvidoma prišla leta 2017. V prihodnosti namerava agencija Ariane 5 zamenjati verzija Ariane 6, ki bo imela močnejše motorje in bo s tem še bolj zmogljiva od svojih predhodnic.

Sojuz-2 je 2-3 stopenjska rakete za srednje tovore do 7,8 tone in je produkt skupnega evropsko-ruskega sodelovanja katerega glavni namen je bil znižanje stroškov poleta in večja zanesljivost delovanja rakete (raketa Sojuz ima 40 letno zgodovino izredno zanesljivega delovanja). Raketo izdelujejo Rusi ter nato njene dele pošljejo na izstrelišče v Francoski Gvajani kjer jo sestavijo in pripravijo na izstrelitev v vesolje. Raketa je prvič poletela 21. oktobra 2011 takrat je v vesolje ponesla prva dva satelite navigacijskega sistema Galileo, do konca leta 2012 je raketa opravila štiri izstrelitve brez kakršne koli nesreče.

Vega je 4 stopenjska raketa namenjena za izstreljevanje lažjih tovorov do teže 2,5 tone. Raketa je produkt sodelovanja med italijansko vesoljsko agencijo in ESO. Razvoj rakete se je začel leta 1998 prva uspešna izstrelitev pa je bila opravljena 13. februarja 2012 v Francoski Gvajani. ESA namerava raketo uporabljati za izstreljevanje raziskovalnih satelitov v nizko zemljino orbito.

Sklici uredi

  1. »ESA facts«. European Space Agency (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 28. oktobra 2021. Pridobljeno 13. februarja 2022.
  2. »ESA budget 2023«. www.esa.int. Arhivirano iz spletišča dne 4. februarja 2023. Pridobljeno 4. februarja 2023.
  3. »A European Vision«. esa.int (v angleščini). Evropska vesoljska agencija. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. avgusta 2007. Pridobljeno 20. julija 2016.
  4. The ESA Convention

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi