Anton Funtek, slovenski pisatelj, pesnik in prevajalec, * 30. oktober 1862, Ljubljana, † 21. oktober 1932, Ljubljana.

Anton Funtek
Portret
Rojstvo30. oktober 1862({{padleft:1862|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1]
Ljubljana[1]
Smrt21. oktober 1932({{padleft:1932|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1] (69 let)
Ljubljana[1]
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Cislajtanija
Poklicjezikoslovec, pesnik, prevajalec, pisatelj, učitelj, urednik
Poznan poknjiževnik in prevajalec

Eden izmed naših pesnikov, ki so si prisvojili brez vsakega hrupa, korak za korakom, čudno, kakor na tihem dogovorjeno priznanje, o katerem pa nikomur ne pride na misel, da bi prašal, je li zasluženo ali ne, je A. Funtek. O teh pesnikih se nikdar nihče ne prepira, niti govori, tudi čita jih malokdo; in vendar, kadar navajamo svoje "slavne može", pritaknemo tudi njihova imena, iz navade in skoro nevede, - "ker se tako spodobi"... je dejal Ivan Cankar.

Življenjepis

uredi

Anton Funtek se je rodil 30. oktobra 1862 v Ljubljani. Po končanih petih razredih realke (1877) in učiteljišču (1881) je kot učitelj nekaj časa služboval v Litiji, nato v Šentvidu pri Stični. Po študiju na dunajskem Tehnološkem muzeju za obrtno šolstvo in izpitu za meščanske šole (1888) je postal strokovni učitelj na obrtni šoli v Ljubljani (1889–1894), nato pa je bil do upokojitve leta 1925, profesor na ljubljanskem državnem moškem učiteljišču. Funtek je umrl 21. oktobra 1932 v Ljubljani.

Bil je urednik Ljubljanskega zvona (1891–1894), potem Laibacher Zeitung (1895–1918) in po letu 1918 Uradnega lista Narodne in Deželne vlade SHS v Ljubljani. S pesmimi, prozo, razpravami in gledališkimi ocenami je sodeloval v raznih časopisih (Kres, Ljubljanski zvon, Slovan).

Pisal je pesmi, novele, drame in operna besedila. Njegova dramatika se razpenja od naturalističo zasnovane igre z motivi dednosti v delu Iz osvete (1896) prek enodejanke Za hčer (1898) do psihološke drame po Ibsenovem zgledu Tekma (1898) in do socialne utopije Kristalni grad (1920) .

Kot prevajalec je prevedel Baumbachovega Zlatoroga (1886), Shakespearovega Kralja Leara (1904), Schillerjevo Pesem o zvonu (1905), prvi del Goethejevega Fausta in Hauptmannovega Potopljenega zvona (1923) in druge.

Funtek je prevedel tudi daljšo vrsto znanih opernih tekstov; in sicer: Weberjevega Čarostrelca (1893), Smetanovo Prodano nevesto (1893), Verdijevo Ernani (1897) ter druge operne prevode iz svetovnega železnega repertoarja.[2]

Literarna dela

uredi

Epika

uredi
  • Iz spominov mlade žene (1886)
  • Prizori iz otroškega življenja (1886)
  • Zabavišče slovenskim otrokom (1887)
  • Brata (1889)
  • Godec (1889)
  • Luči (1891)
  • Obrtno spisje (1891)
  • Senanus (1892)
  • Mladini za kratek čas (1893)
  • Iz mladih dni (1895)
  • Životopisni obrazi iz vsega obrta, umetnosti in industrije (1895)

Dramatika

uredi
  • Iz osvete (1896)
  • Tekma (1898)
  • Za hčer (1898)
  • Kralj Lear (1904)
  • Faust I. (1908)
  • Kristalni grad (1920)
  • Potopljeni zvon (1924)

Libreti

uredi

Lirika

uredi
  • Izbrane pesmi (1894)
  • Smrt (1896)

Literatura

uredi
  • Igor Grdina, Doktor Dragan/Josip Vošnjak. Tekma/Anton Funtek., 1996, Ljubljana (COBISS)
  • France Koblar, Novejša slovenska drama 1. Naturalizem - simbolizem, 1954, Ljubljana (COBISS)

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi
  • Grafenauer Ivan. »Funtek Anton«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
  • Anton Funtek – avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.