Ivan Potrč
Ivan Potrč, psevdonim Juraj T(j)oš, slovenski pisatelj, dramatik in urednik, * 1. januar 1913, Štuki pri Ptuju, † 12. junij 1993, Ljubljana.
| Ivan Potrč | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 1. januar 1913[1][2] Ptuj |
| Smrt | 12. junij 1993[1] (80 let) ali 12. marec 1993[2] (80 let) Ljubljana |
| Državljanstvo |  Cislajtanija Slovenija.svg){kind=small} Jugoslavija.svg){kind=small} Avstro-Ogrska |
| Poklic | novinar, pisatelj, dramatik, urednik |
Življenje uredi
V matični knjigi župnije Svetega Petra in Pavla je vpisan kot Janez Potrč. Oče mu je bil bajtar Janez st., mati mu je bila Liza (rojena Malek). Rodil se je v kmečki družini leta 1913. V letih 1926–1934 je hodil na realno gimnazijo na Ptuju, nekaj mesecev pred maturo je bil izključen in nato zaprt v Ljubljani. Od leta 1938 je v Mariborskem večerniku Jutra opravljal službo novinarja. V vojni je leta 1941 pobegnil in ilegalno deloval v Rušah, Mariboru in na Ptuju. Odpeljan je bil v koncentracijsko taborišče Mauthausen, od koder je bil izpuščen spomladi 1942. Z ilegalnim in legalnim delovanjem je nadaljeval na Štajerskem, v Avstriji in na Gorenjskem. Po vojni, leta 1947, je postal urednik Mladinske knjige. Dvakrat je bil izvoljen za predsednika Društva slovenskih pisateljev, v letu 1977 je postal izredni, 1983 pa redni član SAZU. Poročen je bil mdr. s pisateljico Branko Jurca, njegov sin je filozof Matjaž Potrč, hči pa Marjetica Potrč, arhitektka in kiparka.
Delo uredi
S pisanjem je začel v sedmem razredu gimnazije, njegova prva novela so Kopači (Ljubljanski zvon, 1933). Pesmi je objavljal v Književnosti in Obzorjih pod imenom Juraj Tjoš. Pisal je kot gruntarski sin, ki se upira krivicam v kmečki družbi. Leta 1944 je na Gorenjskem pod imenom Janez Šolar napisal enodejanko Izdajalec. Njegov opus literarna zgodovina uvršča v socialni realizem. Snov zajema iz razmer na Pohorju, Slovenskih goricah in okolici Ptuja. Jezik je domač in preprost, ponekod tudi krajevno obarvan. Za dramo Kreflova kmetija in roman Na kmetih je prejel Prešernovo nagrado; po njem je bil 1970 posnet film Rdeče klasje.
Proza uredi
- Prekleta zemlja (1936) (COBISS)
- Sveti zakon (1937) (COBISS)
- Sin, povest (1937) (COBISS)
- Podoba Slavke Klavora, novela (1945)
- Kočarji in druge povesti (1946) (COBISS)
- V kurirski karavli, novela (1946)
- Svet na Kajžarju, povest (1947)
- Na kmetih, roman (1954)(COBISS)
- Zločin, povest (1955) (COBISS)
- Srečanje, roman (1962) (COBISS)
- Nesmiselno življenje, izbor novel (1965) (COBISS)
- Onkraj zarje, zbirka avtobiografskih novel (1966) (COBISS)
- Pravljica o Vanču (1973)
- Imel sem ljubi dve, zbirka novel (1976)
- Tesnoba, roman (1991) (COBISS)
- Dva admirala in druge zgodbe, mladinska pripoved (1993) (COBISS)
Dramatika uredi
- Kreflova kmetija, drama (1947) (COBISS)
- Lacko in Krefli, drama (1949) (COBISS)
- Krefli, drama (1952) (COBISS)
- Na hudi dan si zmerom sam, drama (1964)
Poimenovanja uredi
- Pot Ivana Potrča
- Knjižnica Ivana Potrča Ptuj (tu je shranjena pisateljeva zapuščina).
Glej tudi uredi
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 Czech National Authority Database
- ↑ 2,0 2,1 The Fine Art Archive — 2003.
Viri uredi
- France Koblar: Ivan Potrč. Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.
Nadaljnje branje uredi
- Franček Bohanec: Portret Ivana Potrča, 2002
- Melita Forstnerič Hajnšek: Ivan Potrč: Slovenska pisateljska pot, Radovljica: Didakta, 2013. 38–39.
- Renata Debeljak: Ivan Potrč, pisatelj in človekoljub, Pivec, 2023.
Zunanje povezave uredi
- Zmazek, Melita: Ivan Potrč: "Pisati resnico, ki bi potem s papirja zaživela ..." Kamra: Digitalizirana kultura slovenskih pokrajin.
- Potrč, Ivan. Arhivirano 2017-07-29 na Wayback Machine. [Rojstna hiša s spominsko ploščo] Literarni spomeniki. Geopedija.
- Diplomske naloge o Ivanu Potrču na ljubljanski slovenistiki. Arhivirano 2016-03-04 na Wayback Machine.