Brdo pri Lukovici

naselje v Sloveniji

Brdo pri Lukovici (nemško Egg[2]) je majhno gručasto naselje v Občini Lukovica v bližini Lukovice pri Domžalah. Leži na vzhodu Gorenjske in spada v Osrednjeslovensko statistično regijo.

Brdo pri Lukovici
Brdo pri Lukovici se nahaja v Slovenija
Brdo pri Lukovici
Brdo pri Lukovici
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°10′9.34″N 14°41′3.84″E / 46.1692611°N 14.6844000°E / 46.1692611; 14.6844000Koordinati: 46°10′9.34″N 14°41′3.84″E / 46.1692611°N 14.6844000°E / 46.1692611; 14.6844000
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajinaGorenjska
ObčinaLukovica
Površina
 • Skupno1,58 km2
Nadm. višina
379,5 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno11
 • Gostota7,0 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
Zemljevidi

Leži na rečni terasi nad glavno cesto Ljubljana–Celje. Na JZ meji na Šentvid pri Lukovici, na JV na Lukovico pri Domžalah, na Z na Prevoje pri Šentvidu, na SZ na Rafolče.

Etimologija uredi

Brdo pri Lukovici je v pisnih virih prvič omenjeno leta 1340 z nemškim imenom Ekk, nato leta 1436 kot Ekch in Egk leta 1473.[3]:94 Leta 1953 je bilo naselje preimenovano iz Brdo v Brdo pri Lukovici.[4]

Objekti uredi

V naselju stojijo grad Brdo pri Lukovici, Osnovna šola Janka Kersnika, cerkev Marijinega vnebovzetja, Kersnikovo posestvo z njegovim doprsnim kipom[5] in spominsko ploščo[6], kapelica iz sredine 18. stoletja in sadovnjak Biotehniške fakultete v Ljubljani. Poleg gradu stoji spomenik povojnim žrtvam.[7]

Cerkev Marijinega vnebovzetja je bila zgrajena leta 1718 na mestu nekdanje kapele. Leta 1753 in 1883 je bila prezidana, notranjost pa krasijo freske Franza Antona Werleta iz okrog leta 1755.[8]

Grad Brdo uredi

Glavni članek: Grad Brdo pri Lukovici.

Grad Brdo leži poleg središča naselja na vzeptini nad naseljem. Leta 1552 so ga zgradili Lambergi, kasneje pa prešel v last Apfaltrerjev, nato leta 1740 spet Lambergov. Po zasnovi je grad zgrajen v renesančnem slogu s štirimi trakti okrog kvadratnega dvorišča, na vogalih je utrjen s stolpi. Na gradu se je 1852 rodil pisatelj Janko Kersnik, ki je tu ustvaril večino svojih del. Grad so leta 1943 požgali partizani, po vojni pa oblasti lastnikom niso dovolile obnove, s tem je stavba tudi propadla. Zunanji zidovi so bili prenovljeni po konservatorskem posegu leta 1994.

Pomembni krajani uredi

Sklici uredi

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 16.
  3. Bizjak, Matjaž; Seručnik, Miha; Šilc, Jurij; Snoj, Marko (2016). Historična topografija Kranjske (do leta 1500) (PDF) (1. e- izd., verzija 1.0 izd.). Ljubljana: Založba ZRC. COBISS 287548416. ISBN 978-961-254-974-9. OCLC 974816059.
  4. Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  5. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 12643«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  6. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 12646«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  7. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 12606«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  8. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1661«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi