Boksarska vstaja

Boksarska vstaja
	; Boksarski uporniki v Tianjinu
Datum	2. november 1899–7. september 1901
Prizorišče	Kitajska
Izid	zmaga zavezniških sil
Udeleženci
Zavezništvo: Japonski imperij; Ruski imperij; Združeno kraljestvo; Francija; ZDA; Nemško cesarstvo; Kraljevina Italija; Avstro-Ogrska	uporniki (boksarji) ; Dinastija Čing
Poveljniki in vodje
Edward Seymour; Alfred Graf von Waldersee	Ci Xi
Moč
20,000 prvotno 49,000 skupaj	50,000–100,000 upornikov; 70,000 cesarskih čet
Žrtve in izgube
2,500 vojaki,; 526 tujcev in kitajskih kristjanov	"vsi" uporniki,; 20,000 cesarskih vojakov
	civilisti = 18,952+

Boksarska vstaja je bil upor, do katerega je prišlo proti koncu leta 1899. Boksarji so bili pripadniki protizahodnjaškega gibanj na Kitajskem v letih 1899-1900. Člani tajnega društva Pravičnih in složnih pesti, ki so nasprotovali tujim vplivom in vladavini mandžujske dinastije, so o sebi trdili, da z urjenjem (h kateremu je spadalo tudi obredno boksanje) postanejo neobčutljivi na svinčenke. Gibanje se je začelo v provinci Šantung, njegov nastanek pa sta spodbudila revščina na kmetih in brezposelnost, za katero so deloma krivili uvoz blaga z Zahoda. Gibanje se je širilo proti zahodu, njegovi privrženci pa so napadali misijonarje, kitajske kristjane in ljudi, ki so trgovali s tujim blagom. Gibanje je podpirala cesarica Ci Ši in nekateri guvernerji posameznih provinc. Leta 1900 so boksarji dva meseca oblegali tuja veleposlaništva v Pekingu, dokler ni posredovala mednarodna vojska, ki je mesto zavzela in ga izropala. Ci Ši in cesar sta skrivaj pobegnila. Tuje sile so v Pekingu naredile več kazenskih racij, v boksarski listini, ki so jo napisali 1901 pa zahtevali visoko odškodnino. Z vstajo se je močno okrepilo vmešavanje tujcev v kitajske notranje zadeve, s čimer se je zmanjšala moč dinastije Čing.

Poboj misijonarjev in domačih kristjanov Uredi

Katoliške in protestantske misijonarje ter kitajske kristjane so pobijali po vsej severni Kitajski boksarji in vladne čete. Yuxian, guverner Shanxija, je dal 9. julija 1900 pobiti 44 tujcev, ki jih je poklical pod pretvezo, da jih želi zaščititi. Do konca poletja je bilo samo v njegovi provinci pobitih 2000 domačinov in še več tujih misijonarjev. Novinar in zgodovinar Nat Brandt je poboj kristjanov v Shanxiju poimenoval "največjo tragedijo v zgodovini evangelizacije."(op 89 v angl.)

Število žrtev med kristjani se je v boksarski vstaji povzpelo na 47 katoliških misijonarjev in redovnic, 136 protestantskih misijonarjev in 53 njihovih otrok, 30.000 kitajskih katoličanov, 2.000 kitajskih protestantov in med 200 in 400 pravoslavnih kristjanov. Tako katoličani kot protestanti in pravoslavni so žrtve razglasili za mučence in svetnike. Katoliška cerkev obhaja njihov god 9. julija, ko se spominja sv. Avguština Zhao Ronga in 8 redovnic iz kongregacije frančiškank Marijinih misijonark.

Zunanje povezave Uredi

(angleško)

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Boksarska vstaja.