Wikipedija

Jangce

Jangce (kitajsko Chang Jiang, 长江; dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom). Dolga je okoli 6.300 kilometrov in teče izključno po ozemlju Kitajske. Tradicionalno predstavlja mejo med severno in južno Kitajsko.

Jangce
YangtzeInThreeGorges.jpg
Jangce pri Treh soteskah
Yangtze River Map.png
Tok reke Jangce skozi Kitajsko
Lokacija
DržaveKitajska
Fizične lastnosti
IzvirDangqu (Jari Hill)
 ⁃ lokacijaGorovje Tanggula, Qinghai
 ⁃ koordinati32°36′14″N 94°30′44″E / 32.60389°N 94.51222°E / 32.60389; 94.51222
 ⁃ nadm. višina5.170 m
2. izvirUlan Moron
 ⁃ koordinati33°23′40″N 90°53′46″E / 33.39444°N 90.89611°E / 33.39444; 90.89611
3. izvirreka Chuma'er
 ⁃ koordinati35°27′19″N 90°55′50″E / 35.45528°N 90.93056°E / 35.45528; 90.93056
4. izvirreka Muluwusu
 ⁃ koordinati33°22′13″N 91°10′29″E / 33.37028°N 91.17472°E / 33.37028; 91.17472
5. izvirBi Qu
 ⁃ koordinati33°16′58″N 91°23′29″E / 33.28278°N 91.39139°E / 33.28278; 91.39139
IzlivVzhodnokitajsko morje
 ⁃ lokacija
Šanghaj in Jiangsu
 ⁃ koordinati
31°23′37″N 121°58′59″E / 31.39361°N 121.98306°E / 31.39361; 121.98306Koordinati: 31°23′37″N 121°58′59″E / 31.39361°N 121.98306°E / 31.39361; 121.98306
Dolžina6.300 km[1]
Površina porečja1.808.500 km²[5]
Pretok 
 ⁃ povprečje30.146 m³/s[2]
 ⁃ minimum2.000 m³/s
 ⁃ maksimum110.000 m³/s[3][4]
Značilnosti porečja
Pritoki 
 ⁃ leviYalong, min, Tuo, Jialing, Han
 ⁃ desniWu, Yuan, Zi, Xiang, Gan, Huangpu

Jangce je s 6418 kilometri dolžine najdaljša reka na Kitajskem. Izvira na nadmorski višini več kot 5000 m, na ledenikih vzhodne Tibetanske planote. Reka nato teče proti vzhodu skozi provinco Činghaj, kjer se obrne proti jugu, ter teče po globokih dolinah na meji med Tibetom in provinco Sečuan. Na tem področju se iz nadmorske višine 5000 metrov spusti na le 1000 metrov nadmorske višine. Jangce tukaj priteče v Sečuansko kotlino, kjer se vanjo izlije nekaj velikih pritokov, ter se zato njen pretok bistveno poveča. Nato teče mimo Treh sotesk (tam so leta 2006 zgradili jez), ter kasneje pride v nižino, kjer teče mimo neštetih jezer ter se na koncu izlije v vzhodnokitajsko morje pri Šanghaju.

Reka ima ogromno porečje in na ravninah ob njej, kjer živi 400 milijonov ljudi, pridelajo dve tretjini kitajskega riža. Pogoste poplave, ki nastanejo zaradi obilnega deževja, povzročajo velikansko škodo na namakalnih sistemih ob reki.

4600 km reke Jangce je preplaval slovenski ultramaratonski plavalec Martin Strel.

PrehodiUredi

 
Most Sutong med Nantongom in Čangšujem blizu delte Jangceja je bil ob izgradnji leta 2008 eden najdaljših mostov s poševnimi zategami na svetu

Tradicionalno velja Jangce za poglavitno naravno mejo med severno in južno Kitajsko in šele na polovici 20. stoletja je bil zgrajen prvi stalni most na glavnem toku reke. Pred tem so morali denimo potniki na vlakih iz Pekinga proti Guangdžovu in Šanghaju izstopiti ter prečkati Jance s trajektom pred nadaljevanjem poti z drugim vlakom. Prvi most so v letih 1955–1957 zgradili s pomočjo sovjetskih inženirjev v Vuhanu na zgornjem toku reke. Cestno-železniškemu mostu je dve leti ksaneje sledil enotirni železniški most še više v Čongčingu, prvi most na spodnjem toku pa je bil zgrajen leta 1968 v Nandžingu. Zaradi spora s Sovjetsko zvezo se je gradnja v tem obdobju upočasnila (že most v Nandžingu so gradili Kitajci brez tuje pomoči).

V 1990. letih se je s hitro rastjo gospodarstva pospešila tudi gradnja mostov in zdaj Jangce prečka na desetine povezav, samo v Vuhanu šest mostov in en podzemeljski predor. Zgrajeni so v raznolikih tehnikah in so zaradi velikosti reke pogosto med najdaljšimi in najvišjimi v svojih razredih ali nosilci podobnih rekordov. Mnogi so zahtevali bistvene izboljšave tehnike gradnje.

Chang Jiang
 
"Jangce (Cháng jiāng)" s poenostavljenimi (zgoraj) in tradicionalnimi (spodaj) kitajskimi znaki
Kitajsko ime
Poenostavljeno kitajsko长江
Tradicionalno kitajsko長江
Dobesedni pomen"Dolga reka"
Yangtze River
Poenostavljeno kitajsko扬子江
Tradicionalno kitajsko揚子江
Tibetansko ime
Tibetansko འབྲི་ཆུ་

ZajezitveUredi

Leta 2006 so na reki Jangce zgradili hidroelektrični jez Treh sotesk, ki je z 2335 metri dolžine in 181 metri višine največji na svetu. Sedaj hidroelektrarna proizvede več kot 22.000 megavatov električne energije. Akumulacijsko jezero za jezom je dolgo 660 km, zaradi tega pa so morali z območja preseliti 1,3 milijona ljudi. Še daljši je jez Gezhouba, prav tako v provinci Hubej, zgrajen leta 1988. Poleg njiju je za pridobivanje električne energije zgrajenih ali načrtovanih več jezov v zgornjem toku (Džinša), kot sta Xiluodu in Baihetan.

Zajezitve so močno spremenile dinamiko reke, povečale nevarnost plazov v okolici in ogrozile okoliško rastlinstvo ter živalstvo. Najznamenitejši zgled je kitajski rečni delfin, ki naj bi dokončno izumrl prav zaradi jeza Treh sotesk, pri čemer se je njegova številčnost bistveno zmanjšala že zaradi onesnaževanja in ladijskega prometa po reki.

SkliciUredi

  1. ↑ Napaka Lua v Modul:Citation/CS1/Configuration v vrstici 1220: attempt to index field '?' (a nil value).
  2. ↑ Napaka Lua v Modul:Citation/CS1/Configuration v vrstici 1220: attempt to index field '?' (a nil value).
  3. ↑ Napaka Lua v Modul:Citation/CS1/Configuration v vrstici 1220: attempt to index field '?' (a nil value).
  4. ↑ Napaka Lua v Modul:Citation/CS1/Configuration v vrstici 1220: attempt to index field '?' (a nil value).
  5. ↑ Napaka Lua v Modul:Citation/CS1/Configuration v vrstici 1220: attempt to index field '?' (a nil value).

Zunanje povezaveUredi

  •   Več gradiva o temi Chang Jiang v Wikimedijini zbirki
 

Ta članek o reki je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jangce&oldid=5852431«