Wikipedija

Savana

Savana je mešan gozdno travniški ekosistem z značilnimi drevesi, ki so dovolj na široko razporejena tako, da krošnja ne zapira prostora. Odprta krošnja omogoča dovolj svetlobe, da ta doseže tla in omogoča neprekinjen zelnat sloj sestavljen pretežno iz trav. [1][2][3]

Drevesna savana v Tanzaniji, vzhodna Afrika (Narodni park Tarangire)

Savane ohranjajo odprte krošnje kljub veliki gostoti dreves. Pogosto je prepričanje, da imajo savane široko razmaknjena, razpršena drevesa, vendar pa so v mnogih savanah drevesa gostejša in višja ter bolj enakomerno razporejena kot v gozdovih. Južnoameriške savane vrste cerrado sensu stricto in cerrado dense imajo običajno gosta drevesa, podobna ali višja od tistih v južnoameriških tropskih gozdovih, z razponom 800-3300 dreves / ha. Podobno ima gvinejska savana 129 dreves / ha, v primerjavi s 103 v obrežnem gozdu, medtem ko imajo vzhodno avstralski sclerofilni gozdovi povprečno drevesno gostote približno 100 na hektar. [4]

Za savane je značilna tudi sezonska razpoložljivosti vode, z večino padavin omejenih le na eno sezono; povezane so z več vrstami biomov, pogosto so v prehodni coni med gozdom in puščavo ali travniki. Savana pokriva približno 20% površine Zemlje. Savane in stepe na zemlji so, poleg tropskega deževnega gozda, zelo pomembne kot ponori ogljika in s tem za svetovno podnebje. Približno ena tretjina antropogene emisije ogljikovega dioksida absorbirajo travnate površine. [5]

EtimologijaUredi

Beseda je bila prvič zapisana v angleščini leta 1555 [6] kot latinsko Zauana, kar ustreza takratnemu pravopisu za zavana. Peter Martyr je poročal o lokalnem imenu za ravnico okoli Comagre, dvora caciqueja Carlosa v današnji Panami. Opisi so nenatančni, vendar se običajno nanaša na današnji Kuna de Madugandi ali na točke na bližnji Guna Yala obali nasproti Ustupa ali na Point Mosquitos. Ta območja so zdaj bodisi namenjena sodobni obdelovalne zemlje ali džungli. [7]

RazširjenostUredi

 
Savanski gozd v severni Avstraliji, ki prikazuje enakomerno razdaljo med drevesi, značilno za nekatere savane.

Pred sredo 19. stoletja so bile opisane kot savane številne travnate pokrajine in mešane skupnosti dreves, grmičevja in trave, kjer se je uveljavil koncept savanskega podnebja. Köppnova podnebna klasifikacija je močno pod vplivom učinka temperatur in padavin na rast dreves, zato so njene poenostavljene predpostavke povzročile tropski savanski koncept, kar je imelo za posledico obliko "podnebnega vrhunca". Razhajanje je včasih povzročilo da so obsežne savane severno in južno od rek Kongo in Amazonke izločene iz kart savanske kategorije. [8]

Izraz barrens je bil uporabljen skoraj izmenično s savano v različnih delih Severne Amerike. Včasih so srednje zahodne savane opisane kot »travinje z drevesi«. Različni avtorji so opredelili spodnjo mejo savane s pokritostjo z drevesi med 5-10% in zgornjo mejo s pokritostjo med 25-80% območja.

Dva dejavnika skupna vsem savanskim okoljem sta različne padavine iz leta v leto in suhi sezonski gozdni požari.

EkologijaUredi

Savane tropske Amerike obsegajo širokolistna drevesa, kot so Curatella americana, Byrsonima in Bowdichia, s travami, kot sta Leersia in Paspalum. Sorodnik fižola Prosopis je pogost v argentinskih savanah. V vzhodnoafriških savanah so pogosti rastlinski rodovi akacija, combretum, baobab, palma borasus in evforbija. V bolj suhih savanah rastejo bodičasti grmi in trave, kot so Andropogon, Hyparrhenia in Themeda. Bolj vlažne savane vključujejo drevesa Brachystegia in Pennisetum purpureum ter vrsto slonje trave. Zahodnoafriško savano sestavljajo Anogeissus, Combretum in strihninovec. Indijske savane so večinoma očiščene, v rezervatih pa so akacije, mimoze in čičimaki nad travno odejo, ki jo sestavljajo sehima in dikantij. Avstralska savana je bogata s sklerofilno zimzeleno vegetacijo, ki vključuje evkalipt, pa tudi akacije, bauhinije, pandane s travami, kot sta Heteropogon in kengurujeva trava (Themeda).

Živali v afriški savani na splošno vključujejo žirafe, slone, bivole, zebre, gnuje, povodne konje, nosoroge in antilope, kjer se za preživetje zanašajo na travo in/ali drevesno listje. V avstralski savani prevladujejo sesalci iz družine Macropodidae, kot so kenguruji in valabiji, čeprav so ljudje med drugim uvedli govedo, konje, kamele, osle in azijske vodne bivole.

Savanske ekoregijeUredi

 
Tropska savana v Keniji
 
Zmerna savana v Novem Južnem Walesu
 
Sredozemska savana v regiji Alentejo, Portugalska
 
poplavljena savana v delti Nila
 
Montanska savana v kolumbijskih Andih.

Savanske ekoregije so različnih vrst:

  • Tropske savane so razvrščene s tropskimi in subtropskimi travniki in grmičevji kot biom tropskih in subtropskih travnikov, savan in makije. Za to vrsto so značilne afriške savane, vključno s Serengetijem, ki slovi po divjih živalih. V to kategorijo spada tudi brazilska savana (Cerrado), ki je znana po svoji eksotični in raznoliki flori. Drugi primeri vključujejo tropsko savano Kimberley, gozdove miombo v osrednjem Zambeziju, mozaik gvinejskih gozdov in savan, tropsko savano polotoka Cape York, grmišča in goščave somalske akacije–kommifore, savane in travišča Terai–Duar ter mozaik gozd–savana v porečju Viktorije.
  • Subtropske in zmerne savane so savane na srednji zemljepisni širini z bolj vlažnimi poletji in bolj suhimi zimami. Uvrščamo jih skupaj z zmernimi savanami in grmičevji v biom zmernih travišč, savan in grmičevja, ki na primer pokrivajo večji del ravnin jugovzhodne Avstralije, severne Indije, južne Afrike, jugovzhodne Argentine in Urugvaja. Primeri subtropskih in zmernih savan vključujejo zmerno savano jugovzhodne Avstralije, argentinski Espinal, pampe, ravninski gozd Cumberlanda, mezopotamsko savano južnega stožca, travnati gozd poprove mete Nove Anglije in urugvajsko savano.
  • Sredozemske savane so savane srednje zemljepisne širine v regijah s sredozemskim podnebjem, z blagimi, deževnimi zimami in vročimi, suhimi poletji, deloma sredozemskih gozdov, redkega gozda in bioma grmičevja. Hrastove savane v Kaliforniji, ki so del kalifornijske ekoregije chaparral in gozdovi, spadajo v to kategorijo, vključno z zmernimi travišči v Južni Avstraliji, kjer rastejo evkalipti. Deli bližnjevzhodnih step in vzhodnosredozemskih iglasto-sklerofilno-širokolistnih gozdov imajo lahko tudi pokrajine, podobne savani.
  • Poplavljene savane so savane, ki so poplavljene sezonsko ali vse leto. S poplavljenimi savanami jih uvrščamo med poplavna travišča in biom savan, ki se večinoma pojavlja v tropih in subtropih. Primeri so Everglades, Mezopotamska močvirja, Pantanal, poplavljeno savano v delti Nila, poplavljeno savano ob Čadskem jezeru, poplavljena travišča v Zambeziju in Sud.
  • Montanske savane so srednje do visokogorske savane, ki so na nekaj mestih po visokogorskih območjih sveta in so del bioma gorskih travišč in grmičevja. Savana Bogotá, ki je na povprečni nadmorski višini 2550 metrov na Altiplano Cundiboyacense, vzhodnih gorskih pogorjih Andov, je primer montanske savane.[9] Savane v ekoregiji savan in gozdov Angolske škarpe so nižji primer nadmorske višine, do 1000 metrov.[10] Drugi primeri so Gorski gozdovi Hadžar in južni del vzhodne anatolske montanske stepe.

SkliciUredi

  1. ↑ Anderson, Roger A., Fralish, James S. and Baskin, Jerry M. editors.1999. Savannas, Barrens, and Rock Outcrop Plant Communities of North America. Cambridge University Press.
  2. ↑ McPherson, G. R. (1997). Ecology and management of North American Savannas. Tucson, AZ: University of Arizona Press.
  3. ↑ Werner, Patricia A.; B. H. Walker; P. A Stott (1991). »Introduction«. V Patricia A. Werner (ur.). Savanna Ecology and Management: Australian Perspectives and Intercontinental Comparisons. Oxford: Blackwell Publishing. ISBN 978-0-632-03199-3.
  4. ↑ Tait, L 2010, Structure and dynamics of grazed woodlands in North-eastern Australia, Master of Applied Science Thesis, Central Queensland University, Faculty of Science, Engineering and Health, Rockhampton.
  5. ↑ Viktiga savanner. In: Sveriges Natur, Nr. 106 – 415, Mitgliedszeitschrift des schwedischen Naturschutzvereins, Stockholm, September 2015, ISSN 0039-6974, S. 16.
  6. ↑ Oxford English Dictionary, 3rd ed. "savannah", n. Oxford University Press (Oxford), 2012.
  7. ↑ NASA "[earthobservatory.nasa.gov/Experiments/ICE/panama/Images/igbp_panama2000289_lg.gif Land Cover Classification]" from Earth Observatory. The Image Composite Explorer. Exercise 4: Vegetation Vital Signs. Accessed 1 August 2014.
  8. ↑ David R. Harris, ur. (1980). Human Ecology in Savanna Environments. London: Academic Press. str. 3, 5–9, 12, 271–278, 297–298. ISBN 0-12-326550-9.
  9. ↑ Calvachi Zambrano, Byron (2002). »La biodiversidad bogotana« (PDF). Revista la Tadeo (v španščini). Universidad Jorge Tadeo Lozano. 67: 89–98. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. septembra 2018. Pridobljeno 4. marca 2017.
  10. ↑ »Angolan Scarp savanna and woodlands«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2022. Pridobljeno 31. marca 2023.

Zunanje povezaveUredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Savana.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Savana&oldid=5992247«