Avstrijsko primorje

Avstrijsko primorje (nemško Österreichisches Küstenland, italijansko Litorale Austriaco) ali Primorje, kronska dežela oziroma dežela znotraj Avstrijskega cesarstva (kasneje Avstro-Ogrske) od leta 1813 do 1918.

Avstrijsko primorje Österreichisches Küstenland Litorale Austriaco
dežela Avstrijskega cesarstva, Avstro-Ogrske
1849–1919
Zastava Grb
Glavno mesto	Trst (po 1860)
Vlada
cesar
• 1848–1916	Franc Jožef I.
• 1916-1918	Karel I.
Zakonodajno telo	deželni zbor
Zgodovina
• ustanovitev	1849
• vključitev v Ilirske province	1809–1814
• ukinitev	1919
Danes del	Hrvaška, Slovenija, Italija

Avstrijsko primorje je vključevalo svobodno cesarsko mesto s statusom dežele Trst, in deželi Istro ter Goriško in Gradiško, od katerih je vsak imel neodvisno upravo, toda vsi so bili podrejeni cesarskemu guvernerju v Trstu, glavnem mestu Primorja. Trst je bil strateško pomemben kot glavno avstrijsko pristanišče, obala Primorja pa je bila turistična destinacija, znana kot Avstrijska riviera. Regija je bila večnacionalna in je vključevala Italijane, Slovence, Nemce, Furlane in Hrvate. Leta 1910 je Avstrijsko primorje zavzemalo površino 7969 km², na katerem je živelo 894.287 prebivalcev.

Po prvi svetovni vojni je pripadlo Italiji pod novim imenom Julijska Benečija ali Julijska krajina (italijansko Venezia Giulia).

  Del Avstrijskega primorja, ki je bil z Rapalsko pogodbo (1920) in na podlagi Rimske pogodbe (1924) (Reka) priključen Kraljevini Italiji ter je na podlagi Pariških mirovnih sporazumov pripadel Jugoslaviji

  Območja, ki jih je leta 1920 priključila Kraljevina Italija in so ostala pod Italijo po letu 1947

  Del Avstrijskega primorja, ki ga je leta 1920 priključila Kraljevina Italija, ki je bil na podlagi Pariških mirovnih sporazumov del Svobodnega tržaškega ozemlja in je po podpisu Osimskih sporazumov (1975) dokončno pripadel Italiji (Cona A)

  Del Avstrijskega primorja, ki ga je leta 1920 priključila Kraljevina Italija, ki je bil na podlagi Pariških mirovnih sporazumov del Svobodnega tržaškega ozemlja in je po podpisu Osimskih sporazumov (1975) dokončno pripadel Jugoslaviji (Cona B)

Področje z nekaj večjo površino in imenom Operativna cona Jadransko primorje (nemško Adriatisches Küstenland) je bila glavna operativna cona Wehrmachta Tretjega rajha med 2. svetovno vojno, po kapitulaciji Italije septembra 1943 pa vse do konca vojne.

Površina in prebivalstvo

Površina:

• Goriška in Gradiška: 2918 km²
• Istra: 4956 km²
• Trst: 95 km²

Prebivalstvo (popis iz 1910):

• Goriška in Gradiška: 260.721 – 89,3 preb./km²
• Istra: 403.566 – 81,4 preb./km²
• Trst: 230.000 – 2414,8 preb./km²

Etnične skupine

Skupaj:

• Italijani: 356.676 (vključujoč 60.000–75.000 Furlanov) (40 %)
• Slovenci: 276.398 (31 %)
• Hrvati: 172.784 (19 %)
• Ostali: 88.424 (10 %)

Goriška in Gradiška:

• Slovenci: 154.564 (58 %)
• Italijani: 90.119 (36 %)
• Nemci: 4.486 (2 %)

Istra:

• Hrvati: 168.184 (43,5 %)
• Italijani: 147.417 (38,1 %)
• Slovenci: 55.134 (14,3 %)
• Nemci: 12.735 (3,3 %)

Distrikti

Goriška in Gradiška:

• Mesto Gorica (Stadt Görz)
• Goriška (Görz Land)
• Gradišče ob Soči (Gradisca d'Isonzo)
• Tržič (Monfalcone)
• Sežana (Sesana)
• Tolmin (Tolmein, Tolmino)

Istra:

• Koper (Capodistria)
• Krk (Veglia)
• Lošinj (Lussin)
• Poreč (Parenzo)
• Pazin (Mitterburg, Pisino)
• Pulj (Pola)
• Volosko (Volosca)

Glej tudi

• Slovenska Istra
• Primorska
• Julijska krajina
• Slovensko primorje
• Londonski sporazum

Viri

• Küstenland
• Karta