Arzenopirit
Arzenopirit je železov arzenov sulfid s kemijsko formulo FeAsS. Mineral je trd (5,5 - 6) in neprozoren, jekleno sive do srebrno bele barve s kovinskim sijajem in z relativno visoko specifično težo (6,1).[1] Pri raztapljanju v dušikovi kislini se sprošča elementarno žveplo. Pri segrevanju postane magneten in sprošča strupene pare. Vsebuje 46% arzena, zato je poleg avripigmenta najpomembnejša arzenova ruda. Skladi arzenopirita, ki so izpostavljeni atmosferi, običajno zaradi rudarjenja, počasi oksidirajo, pri čemer se arzen pretvori v oksid, ki je bolj topen v vodi povzroči kislo rudniško drenažo.
| Arzenopirit | |
|---|---|
 Arzenopirit iz Panasqueire, Portugalska | |
| Splošno | |
| Kategorija | 2. razred - Sulfidi |
| Kemijska formula | FeAsS |
| Strunzova klasifikacija | 02.EB.20 |
| Klasifikacija DANA | 02.12.04.01 |
| Kristalna simetrija | Monoklinska prizma 2/m, prostorska skupina P 21/c |
| Osnovna celica | a = 5,744Å, b = 5,675Å, c = 5,785Å, β = 112,3°, Z = 4 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 162,83 g/mol |
| Barva | Jekleno siva do srebrno bela |
| Kristalni habit | Igličast, prizmatičen, čokat, razbrazdan, tudi kompakten, zrnat in stolpičast |
| Kristalni sistem | Monoklinski, psevdo ortorobmski |
| Dvojčičenje | Navadno na {100} in {001}, kontaktno/penetracijsko na {101} |
| Razkolnost | Razločna na {110} |
| Lom | Podškoljkast do neraven |
| Žilavost | Krhek |
| Trdota | 5,5 - 6 |
| Sijaj | Kovinski |
| Barva črte | Črna |
| Prozornost | Neprozoren |
| Specifična teža | 5.9 – 6,2 |
| Gostota | 6,07 g/cm3 |
| Pleohroizem | Šibek |
| Ultravijolična fluorescenca | Ne fluorescira |
| Taljivost | Da |
| Diagnostične značilnosti | Pri udarcu vonj po česnu, zelenkast nadih pri preperevanju, zeleni ostanki na površinah kamnin |
| Topnost | Dušikova kislina (HNO3) |
| Magnetizem | Magneten po segrevanju |
| Sklici | [1][2] |
Arzenopirit se pojavlja v visokotemperaturnih hidrotermalnih žilah, pegmatitih, in na področjih, kjer se stikata metamorfizem in metasomatizem.
Arzenopirit lahko spremljajo znatne količine zlata, zato služi kot indikator zlatonosnih žil. Mnoge arzenopiritne zlatove rude so ognjeodporne, zato je zlato težko dobiti iz takšne mineralne matrice.
Za diagnosticiranje arzenopirita so pomembni njegov habit, trdota, gostota in vonj po česnu.
Struktura
urediArzenopirit kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Kristali so običajno prizmatični ali stolpičasti z vzdolžnimi brazdami. Dvojčičenje je pogosto. V starejši literaturi se je arzenopirit obravnaval kot ortorombski mineral, vendar se je izkazalo, da je monoklinski. Njegova struktura je takšna, da je vsak center Fe povezan s tremi atomi As in tremi atomi S. Struktura se v ionski obliki lahko zapiše z Fe3+ in dvoatomnimi anioni AsS3-, čeprav zapis v ionski obliki ni najbolj primeren, ker je arzenopirit polprevodnik, vezi Fe-As in Fe-S pa so zelo kovalentne.[3] Medatomske povezave so bolj podobne povezavam v markazitu kot v piritu.
Sorodni minerali
urediŽelezo v arzenopiritu lahko zamenjajo nekatere prehodne kovine. V arzenopiritno skupino spadajo naslednji redki mierali:
- Klinosaflorit (Co,Fe,Ni)AsS
- Gudmundit (FeSbS)
- Glavkodot ali aloklazit (Fe,Co)AsS ali (Co,Fe)AsS
- Iridarzenit (Ir,Ru)AsS
- Osarzit ali ruarzit (Os,Ru)AsS ali (Ru,Os)AsS
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7.
- ↑ http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/arsenopyrite.pdf Handbook of Mineralogy
- ↑ Vaugn, D. J.; Craig, J. R. Mineral Chemistry of Metal Sulfides" Cambridge University Press, Cambridge: 1978. ISBN 0521214890.