Arzenopirit je železov arzenov sulfid s kemijsko formulo FeAsS. Mineral je trd (5,5 - 6) in neprozoren, jekleno sive do srebrno bele barve s kovinskim sijajem in z relativno visoko specifično težo (6,1).[1] Pri raztapljanju v dušikovi kislini se sprošča elementarno žveplo. Pri segrevanju postane magneten in sprošča strupene pare. Vsebuje 46% arzena, zato je poleg avripigmenta najpomembnejša arzenova ruda. Skladi arzenopirita, ki so izpostavljeni atmosferi, običajno zaradi rudarjenja, počasi oksidirajo, pri čemer se arzen pretvori v oksid, ki je bolj topen v vodi povzroči kislo rudniško drenažo.

Arzenopirit
Arzenopirit iz Panasqueire, Portugalska
Splošno
Kategorija2. razred - Sulfidi
Kemijska formulaFeAsS
Strunzova klasifikacija02.EB.20
Klasifikacija DANA02.12.04.01
Kristalna simetrijaMonoklinska prizma 2/m,
prostorska skupina P 21/c
Osnovna celicaa = 5,744Å, b = 5,675Å,
c = 5,785Å, β = 112,3°, Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa162,83 g/mol
BarvaJekleno siva do srebrno bela
Kristalni habitIgličast, prizmatičen, čokat, razbrazdan, tudi kompakten, zrnat in stolpičast
Kristalni sistemMonoklinski, psevdo ortorobmski
DvojčičenjeNavadno na {100} in {001}, kontaktno/penetracijsko na {101}
RazkolnostRazločna na {110}
LomPodškoljkast do neraven
ŽilavostKrhek
Trdota5,5 - 6
SijajKovinski
Barva črteČrna
ProzornostNeprozoren
Specifična teža5.9 – 6,2
Gostota6,07 g/cm3
PleohroizemŠibek
Ultravijolična fluorescencaNe fluorescira
TaljivostDa
Diagnostične značilnostiPri udarcu vonj po česnu, zelenkast nadih pri preperevanju, zeleni ostanki na površinah kamnin
TopnostDušikova kislina (HNO3)
MagnetizemMagneten po segrevanju
Sklici[1][2]
Kisla rudniška drenaža: Rio Tinto (Španija)

Arzenopirit se pojavlja v visokotemperaturnih hidrotermalnih žilah, pegmatitih, in na področjih, kjer se stikata metamorfizem in metasomatizem.

Arzenopirit lahko spremljajo znatne količine zlata, zato služi kot indikator zlatonosnih žil. Mnoge arzenopiritne zlatove rude so ognjeodporne, zato je zlato težko dobiti iz takšne mineralne matrice.

Za diagnosticiranje arzenopirita so pomembni njegov habit, trdota, gostota in vonj po česnu.

Struktura

uredi

Arzenopirit kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Kristali so običajno prizmatični ali stolpičasti z vzdolžnimi brazdami. Dvojčičenje je pogosto. V starejši literaturi se je arzenopirit obravnaval kot ortorombski mineral, vendar se je izkazalo, da je monoklinski. Njegova struktura je takšna, da je vsak center Fe povezan s tremi atomi As in tremi atomi S. Struktura se v ionski obliki lahko zapiše z Fe3+ in dvoatomnimi anioni AsS3-, čeprav zapis v ionski obliki ni najbolj primeren, ker je arzenopirit polprevodnik, vezi Fe-As in Fe-S pa so zelo kovalentne.[3] Medatomske povezave so bolj podobne povezavam v markazitu kot v piritu.

Sorodni minerali

uredi

Železo v arzenopiritu lahko zamenjajo nekatere prehodne kovine. V arzenopiritno skupino spadajo naslednji redki mierali:

  • Klinosaflorit (Co,Fe,Ni)AsS
  • Gudmundit (FeSbS)
  • Glavkodot ali aloklazit (Fe,Co)AsS ali (Co,Fe)AsS
  • Iridarzenit (Ir,Ru)AsS
  • Osarzit ali ruarzit (Os,Ru)AsS ali (Ru,Os)AsS

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7.
  2. http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/arsenopyrite.pdf Handbook of Mineralogy
  3. Vaugn, D. J.; Craig, J. R. Mineral Chemistry of Metal Sulfides" Cambridge University Press, Cambridge: 1978. ISBN 0521214890.