Avripigment, arzenova svetlica ali arzenovo žveplo je arzenov sulfidni mineral s kemijsko formulo As2S3). Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu z osnovno celico As4S6 in razvije predvsem listnate in vlaknate skupke, redko tudi majhne prizmatične ali psevdorombične kristale citronsko rumene do bronasto rumene barve. Avripigment se je kljub toksičnosti uporabljal kot pigment v slikarstvu.

Avripigment
Avripigment
Splošno
KategorijaII. razred - Sulfidi
Kemijska formulaAs2S3
Strunzova klasifikacija2/F.02-70
Klasifikacija DANA02.11.01.01
Kristalna simetrijaMonoklinska 2/m,
prostorska skupina P 21/n
Osnovna celicaa = 11,475(5) Å,
b = 9,577(4) Å,
c = 4,256(2) Å,
β = 90,45(5)°,
Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa246,04 g/mol
BarvaCitronsko rumena do zlata ali rjavkasto rumena
Kristalni habitObičajno je v listnatih stolpičastih ali vlaknatih skupkih, lahko tudi ledvičast, grozdičast, zrnat ali prašnat, redkokdaj prizmatičen
Kristalni sistemMonoklinski
DvojčičenjeNa {100}
RazkolnostPopolna na {010}, nepopolna na {100};
ŽilavostLahko se reže
Trdota1,5 - 2
SijajSmolast, na razkolih bisern
Barva črteBledo citronsko rumena
ProzornostProzoren do prosojen
Specifična teža3,49
Gostota3,49-3,56 g/cm3,
povprečna: 3,52 g/cm3,
izračunana: 3,48 g/cm3
Optične lastnostiDvoosen (-)
Dvolomnostnα = 2,400, nβ = 2,810,
nγ = 3,020
PleohroizemV odbiti svetlobi močan, bel do svetlo siv z rdečkastim nadihom, v prepuščeni svetlobi rumen do zeleno rumen
Kot 2VIzmerjen: 30°do 76°, izračunan: 62°
DisperzijaMočna, r > v
Ultravijolična fluorescencaNe fluorescira
Tališče300 - 325 °C
Najpogostejše nečistočeHg,Ge,Sb
ToksičnostZelo toksičen
Sklici[1][2][3]

Njegovo ime je sestavljeno iz latinskih besed aurumzlato in pigmentumpigment in se nanaša na njegovo barvo.

Uporaba uredi

Avripigment je bil v Rimskem cesarstvu pomembno trgovsko blago, na Kitajskem pa se je kljub temu, da je strupen, uporabljal v medicini. Uporabljal se je tudi kot strup za muhe in zastrupljanje puščic. Zaradi svoje značilne barve je bil priljubljen med alkimisti tako v Evropi kot na Kitajskem, ki so iskali postopke za izdelavo zlata. Avripigment je bil vse do 19. stoletja eden redkih svetlo rumenih pigmentov, zato se je več stoletij uporabljal kot pigment za slikarske barve in pečatni vosek. Njegova uporaba je bila problematična, ker je zelo strupen in nezdružljiv z nekaterimi drugimi pigmenti, na primer s svinčevimi oksidi, bakrovimi pigmenti in azuritom. Po odkritju kadmijevih pigmentov in sintetskih barvil se je njegova uporaba povsem opustila.

V sodobnem času se uporablja za izdelavo leč, ki prepuščajo infrardečo svetlobo, polprevodnikov, fotoprevodnikov, kot pigment in v pirotehniki. V zmesi z dvema deloma gašenega apna (Ca(OH)2) se v podeželskih predelih Indije še vedno uporablja kot depilator, v usnjarstvu pa za odstranjevanje dlake s surovih kož.

Kristalna struktura uredi

Sklici uredi

Viri uredi

  • Renato Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 45.
  • Petr Korbel; Milan Novák (2002). Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag GmbH, Eggolsheim. str. 64. ISBN 3-89555-076-0.
  • Martin Okrusch; Siegfried Matthes (2005). Mineralogie (7 izd.). Berlin: Springer Verlag. str. 42. ISBN 9783540238126.
  • Paul Ramdohr; Hugo Strunz (1978). Klockmanns Lehrbuch der Mineralogie (16 izd.). Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart. ISBN 9783432829869.
  • Walter Schumann: Der neue BLV Steine- und Mineralienführer. 6. izdaja. BLV Verlags GmbH, München 2002, ISBN 3-405-16441-9.

Glej tudi uredi