Avripigment
Avripigment, arzenova svetlica ali arzenovo žveplo je arzenov sulfidni mineral s kemijsko formulo As2S3). Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu z osnovno celico As4S6 in razvije predvsem listnate in vlaknate skupke, redko tudi majhne prizmatične ali psevdorombične kristale citronsko rumene do bronasto rumene barve. Avripigment se je kljub toksičnosti uporabljal kot pigment v slikarstvu.
| Avripigment | |
|---|---|
 Avripigment | |
| Splošno | |
| Kategorija | II. razred - Sulfidi |
| Kemijska formula | As2S3 |
| Strunzova klasifikacija | 2/F.02-70 |
| Klasifikacija DANA | 02.11.01.01 |
| Kristalna simetrija | Monoklinska 2/m, prostorska skupina P 21/n |
| Osnovna celica | a = 11,475(5) Å, b = 9,577(4) Å, c = 4,256(2) Å, β = 90,45(5)°, Z = 4 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 246,04 g/mol |
| Barva | Citronsko rumena do zlata ali rjavkasto rumena |
| Kristalni habit | Običajno je v listnatih stolpičastih ali vlaknatih skupkih, lahko tudi ledvičast, grozdičast, zrnat ali prašnat, redkokdaj prizmatičen |
| Kristalni sistem | Monoklinski |
| Dvojčičenje | Na {100} |
| Razkolnost | Popolna na {010}, nepopolna na {100}; |
| Žilavost | Lahko se reže |
| Trdota | 1,5 - 2 |
| Sijaj | Smolast, na razkolih bisern |
| Barva črte | Bledo citronsko rumena |
| Prozornost | Prozoren do prosojen |
| Specifična teža | 3,49 |
| Gostota | 3,49-3,56 g/cm3, povprečna: 3,52 g/cm3, izračunana: 3,48 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (-) |
| Dvolomnost | nα = 2,400, nβ = 2,810, nγ = 3,020 |
| Pleohroizem | V odbiti svetlobi močan, bel do svetlo siv z rdečkastim nadihom, v prepuščeni svetlobi rumen do zeleno rumen |
| Kot 2V | Izmerjen: 30°do 76°, izračunan: 62° |
| Disperzija | Močna, r > v |
| Ultravijolična fluorescenca | Ne fluorescira |
| Tališče | 300 - 325 °C |
| Najpogostejše nečistoče | Hg,Ge,Sb |
| Toksičnost | Zelo toksičen |
| Sklici | [1][2][3] |
Njegovo ime je sestavljeno iz latinskih besed aurum – zlato in pigmentum – pigment in se nanaša na njegovo barvo.
UporabaUredi
Avripigment je bil v Rimskem cesarstvu pomembno trgovsko blago, na Kitajskem pa se je kljub temu, da je strupen, uporabljal v medicini. Uporabljal se je tudi kot strup za muhe in zastrupljanje puščic. Zaradi svoje značilne barve je bil priljubljen med alkimisti tako v Evropi kot na Kitajskem, ki so iskali postopke za izdelavo zlata. Avripigment je bil vse do 19. stoletja eden redkih svetlo rumenih pigmentov, zato se je več stoletij uporabljal kot pigment za slikarske barve in pečatni vosek. Njegova uporaba je bila problematična, ker je zelo strupen in nezdružljiv z nekaterimi drugimi pigmenti, na primer s svinčevimi oksidi, bakrovimi pigmenti in azuritom. Po odkritju kadmijevih pigmentov in sintetskih barvil se je njegova uporaba povsem opustila.
V sodobnem času se uporablja za izdelavo leč, ki prepuščajo infrardečo svetlobo, polprevodnikov, fotoprevodnikov, kot pigment in v pirotehniki. V zmesi z dvema deloma gašenega apna (Ca(OH)2) se v podeželskih predelih Indije še vedno uporablja kot depilator, v usnjarstvu pa za odstranjevanje dlake s surovih kož.
Kristalna strukturaUredi
Osnovna celica 
Kristalna struktura osnovnega sklada 
Prostorska struktura
SkliciUredi
- ↑ http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/orpiment.pdf Handbook of Mineralogy
- ↑ http://www.mindat.org/min-3021.html Mindat.org
- ↑ http://webmineral.com/data/Orpiment.shtml Webmineral data
ViriUredi
- Renato Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 45.
- Petr Korbel; Milan Novák (2002). Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag GmbH, Eggolsheim. str. 64. ISBN 3-89555-076-0.
- Martin Okrusch; Siegfried Matthes (2005). Mineralogie (7 izd.). Berlin: Springer Verlag. str. 42. ISBN 9783540238126.
- Paul Ramdohr; Hugo Strunz (1978). Klockmanns Lehrbuch der Mineralogie (16 izd.). Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart. ISBN 9783432829869.
- Walter Schumann: Der neue BLV Steine- und Mineralienführer. 6. izdaja. BLV Verlags GmbH, München 2002, ISBN 3-405-16441-9.