Pirit
Pirit ali železov kršec (FeS2) je znan mineral, po nastanku je magnetna spojina.
| Pirit | |
|---|---|
 Vraščeni kristali pirita | |
| Splošno | |
| Kategorija | Mineral |
| Kemijska formula | železov disulfid (FeS2) |
| Lastnosti | |
| Barva | Zlatorumena |
| Kristalni habit | Kocke, pogosto zraščene |
| Kristalni sistem | Kubični, simetrija 3 2/m |
| Razkolnost | Slaba |
| Trdota | 6 - 6.5 |
| Sijaj | Kovinski |
| Barva črte | Zelenkasto črn do rjavkasto črn |
| Specifična teža | 4,95 - 5,10 |
| Tališče | 1,177-1,188 °C [1] |
| Topnost | Netopen v vodi |
Poimenovanje uredi
Poimenovan je po grški besedi pyrites, ki pomeni kresilnik, koren besede pa je pyr in pomeni ogenj. Poznan je tudi pod pregovorom »Ni vse zlato, kar se sveti«.
Uporaba uredi
Pirit v železarstvu ni pomemben. Uporablja se ga predvsem za pridobivanje žveplove kisline, ostanke pa za izdelavo barv.
Nahajališča uredi
Pirit je razširjen sulfid, zato pojavlja se v različnih okoljih in je splošno razširjen po svetu. Najdemo ga v magnetskih, sedimentnih in metamorfnih kamninah. Pirit lahko nastane ob razpadu organskih ostankov in redukciji sulfatov na mehkih sedimentih. V Sloveniji najdemo pirit predvsem v Dolžanovi soteski, Žirovskem vrhu in Blagovici, obstaja pa več 10 drugih nahajališč.
Sklici uredi
Viri uredi
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Pirit
- Renato Vidrih: Svet Mineralov. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2002. (COBISS)