Armensko višavje (armensko Հայկական լեռնաշխարհ, latinizirano: Haykakan leṙnašxarh), tudi Armenska planota[1] ali preprosto Armenija, je osrednja in najvišja od treh celinskih planot, ki skupaj tvorijo severni del srednjevzhodne regije.[1] Proti zahodu se razprostira Anatolska planota, ki se počasi dviga od obale Egejskega morja do povprečne višine 900 m na vzhodu,[1] na jugovzhodu pa je Iransko višavje z nadmorskimi višinami okrog 1500 m. V Armeniji se povprečna višina strmo dvigne na več kot 2000 m.[1]

Armensko višavje
Armensko gorovje blizu meje med Turčijo in Iranom, v daljavi Ararat
Država Armenija
Azerbajdžan
Gruzija
Iran
Turčija
Regija Mali Kavkaz
Najvišja točka Ararat
 - nadmorska višina 5.137 m
 - Koordinate 39°43′N 44°16′E / 39.717°N 44.267°E / 39.717; 44.267
Velikost 400.000 km2
Satelitska slika

V antiki je bilo območje znano kot Velika Armenija (Armenia major) in je igralo ključno vlogo v zgodovini armenskega naroda kot ena od treh geopoličnih regij, povezanih z Armenci (drugi dve sta Mala Armenija in Sofena).[2][3] V srednjem veku se je tu naselilo večje število Turkmenov.

Višavje so v preteklosti naseljevala huritsko-urartska plemena, Armenci in gruzinske, asirske ter grške manjšine. Nad krščanskim prebivalstvom zahodnega dela regije je bil v sodobni zgodovini izveden genocid. Danes v regiji živijo predvsem Armenci, Gruzijci, Kurdi, Azerbajdžanci in Turki.

Pomembnejši vrhovi

uredi
Gora Višina Lega
1 Ararat 5.137 m   provinca Ağrı
2 Aragac 4.095 m   provinca Aragacotn
3 Süphan 4.058 m   provinca Bitlis
4 Kapudzhuh 3.906 m   provinca Sjunik /   rajon Ordubad
5 Aždahak 3.597 m   provinca Gegharkunik
6 Kezelboghaz 3.594 m   provinca Sjunik
7 Artos 3.515 m   provinca Van

Sklici in opombe

uredi
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Hewsen, Robert H. (1997). »The Geography of Armenia«. V Hovannisian, Richard G. (ur.). The Armenian People From Ancient to Modern Times Volume I: The Dynastic Periods: From Antiquity to the Fourteenth Century. New York: St. Martin's Press. str. 1–17.
  2. Adalian, Rouben P. (2010). Historical dictionary of Armenia (2. izd.). Lanham, MD: Scarecrow Press. str. 336–338. ISBN 0810874504.
  3. Grierson, Otto M. s sod. (1991). Early Hellenistic coinage : from the accession of Alexander to the Peace of Apamea (336-188 B.C.) (Repr. izd.). Cambridge: Cambridge University Press. str. 175. ISBN 0521395046.