Asirci

Asirci so etnična skupina iz Mezopotamskega prostora. Današnji Asirci se identificirajo kot Sirci, Aramejci ali Kaldejci. Bili so babilonski podaniki in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr. Kr. Po več mogočnih kraljih so nadzorovali območje med Egiptom in Perzijskim zalivom. Imperij je bil najmogočnejši okrog leta 650 pr. Kr. pod vladavino kralja Asurbanipala, njegov zaton pa je nastopil kmalu po njegovi smrti zaradi notranjih bojev za oblast. [1] Glavno mesto so bile Ninive ob reki Tigris.

Asirci
Flag of the Assyrians.jpg
Skupno število pripadnikov
2 - 5 milijonov
Regije z večjim številom pripadnikov
Zastava Sirije Sirija200.000 - 870.000
Zastava {{{alias2}}} Irak150.000 - 200.00
Zastava Turčije Turčija250.000
Zastava Irana Iran7.000 - 17.000
Flag of the United States ZDA111.000 - 600.000
Zastava Švedske Švedska150.000
Zastava Nemčije Nemčija100.000
Zastava Jordanije Jordanija30.000 - 150.000
Jeziki
neo-aramješčina, kaldejščina
Religija
sirsko krščanstvo
Sorodne etnične skupine
druga mezopotamska ljudstva
Glavni članek: Asirija.
Slikarjeva domišljiska upodobitev Njiniv

Staroasirska vojskaUredi

[2] Med 9. in 7. stol. pr. n. št. je Asirija popolnila tehnike bojevanja. Njihova taktika je temeljila na strahovladi ter zastraševanju podložnih ljudstev. Na vrhuncu med vladavino kralja Tiglatipilezarja III. je bila vojska hieararhično razdeljena v enote, ki so jim poveljevali generali. Bila je narodnostno mešana, med pehoto je prevladovala tuja sila. Bojevniki so bili redno plačani in dobro založeni z železnim orožjem iz centralnih skladišč. Približno v času pojava bojnih vozov so se tri in štiri-vprežni vozovi pojavili tudi v zgradbi Asirske vojske. Ob koncu 8. stol je te izpodrinila konjenica, kar so verjetno prevzeli od Siktov. V zatonu cesarstva so bili lokostrelci in suličarji na konjih najpomembnejši sestav vojske, ki jim je na bojišču dala nove razsežnosti bojevanja. Vojska je bila znana tudi po strategijah obleganja mest. Namesto odrezovanja mesta od zaledja, so Asirci raje naredili klančine za napad z ovni ali spodkopavali obzidje. Pri prebitju obrambe mesta so prebivalce pobili oziroma zasužnjili.

Zavzel sem 46 mest... s potiskanjem rušilnih ovnov po utrjenih klančinah, s pehotnimi napadi, spodkopavanjem, preboji in oblegovalnimi napravami

Jezik in književnostUredi

Glavni članek: Akadščina.

Ep o Gilgamešu[3] je najstarejši ep na svetu in hkrati tudi najpomembnejše delo asirsko-babilonske književnosti. Po naročilu kralja Asurbanipala je nastal med letoma 2000 in 1600 pr. Kr. Do današnjih dni se je ohranil skoraj v celoti, obesga pa približno 3500 verzov na 12 glinenih ploščah. Te so bile shranjene v knjižnici v Njinivah, v kateri so bile sistematično urejene klinopisne ploščice. Knjižnični opus je zajemal vso tedanje znanje, znanost, zgodovino in epiko. Pisali so v akadščini, jeziku iz semitske jezikovne družine. Jezik je danes že izumrl. Pisali so v klinopisni pisavi na glinene tablice. Jezik je poimenovan po mestu Akad, kasneje pa se izoblikujeta asirščina in babilonščina.

Glej tudiUredi

Seznam virov in sklicevUredi

  1. Anglis, Sarah (2007). "Zgodovina človeštva". Podatki na dlani (Enciklopedija, leksikon). Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 169. COBISS 232564480. ISBN 978-961-01-0041-6.
  2. Grant, R.G (2016). Bojevanje:Velika slikovna enciklopedija. Mladinska Knjiga. COBISS 283875072. ISBN 978-961-01-4294-2.
  3. Ambrož, Darinka; Cuderman, Vinko; Degan Kapus, Majda; J. Kenda, Jakob (2015). Branja 1, Berilo in učbenik za 1. letnik gimnazije ter štiriletnih strokovnih šol. Ljubljana: DZS. str. 18. COBISS 218025728.