Armenci
Armenci so narod oz. etnična skupina, ki izvira iz vzhodne Male Azije[navedi vir]. Precej jih še vedno živi na tem območju, še posebej v današnji Republiki Armeniji, skoraj še enkrat toliko jih živi raztresenih po svetu.
Ta članek predstavlja Armence kot etnično skupino, ne le kot državljane Armenije.
Armenci
| ||
| Skupno število: | 2004: 8 milijonov (ocenjeno) | |
| Območja s pomembnejšimi skupinami | Armenija: 3 – 3,5 milijona 1 (ocenjeno) Rusija: 2 – 2,5 milijona 2 (ocenjeno) | |
| Jezik | armenščina, lokalni jeziki različnih držav | |
| Religija | armenska apostolska cerkev armenska katoliška cerkev | |
| Sorodne etnične skupine | Grki | |
Zgodovina
Armenija prvič "vstopi" v zgodovino okoli leta 800 pr. n. št. kot del kraljestva Urartu oz. Van. Prva armenska država je ustanovljena leta 190 pr. n. št. in doseže vrhunec med letoma 95 pr. n. št. in 65 pr. n. št., ko se razteza vse do današnje vzhodne Turčije in Libanona. Leta 64 pr. n. št. postane del Rimskega imperija.
Leta 301 postane Armenija prva država, ki sprejme krščanstvo kot državno vero. Med kasnejšimi političnimi mrki je Armenija ravno po zaslugi cerkve ohranila svojo identiteto. Med letoma 1100 in 1350 je ob sredozemski obali današnje Turčije in Sirije obstajalo armensko kraljestvo Kilikia, ki je imelo tesne vezi s križarskimi državami.
Kot se je med 4. in 19. stoletjem zgodilo skoraj z vsemi ljudstvi tega območja, so si tudi Armence podjarmile regionalne velesile, med drugim Perzija, Bizantinsko cesarstvo, Arabci, Mongoli in Turki. Najhuje je bilo pod Turki, ki so v letih 1894–1896 ter 1915–1916 izvedli kar dva pokola.
V dvajsetih letih 19. stoletja so deli zgodovinske Armenije pod perzijsko nadvlado (območja okoli Erevana in jezera Sevan) postopoma prešli pod Rusijo. Ko je ob koncu 1. svetovne vojne carska Rusija razpadla, je leta 1918 nastala neodvisna armenska republika in se obdržala do vdora Rdeče armade leta 1920. Leta 1922 je Armenija postala del Transkavkaške federativne sovjetske socialistične republike, iz katere je leta 1936 nastala Armenska SSR in se obdržala do razglasitve neodvisnosti 21. septembra 1991.
Preganjanje v Otomanskem imperiju
Gl. tudi članek Armenski genocid.
Armenija ima dolgo zgodovino osvajanj in življenja pod tujimi nadvladami različnih ljudstev. Skoraj nedvomno pa je do najhujšega preganjanja Armencev prišlo v zadnjih desetletjih Otomanskega imperija. Med letoma 1894 in 1896 je bilo otomansko ravnanje blizu, v letih 1915 in 1916 pa je izpolnilo skoraj vse pogoje, ki definirajo genocidno politiko. V 1. svetovni vojni so namreč Turki videli krščanske Armence kot možne zaveznike Rusije in so zato celotno armensko prebivalstvo obravnavali kot sovražnike v svojem imperiju.
Geografska porazdelitev
Armenci danes živijo raztreseni po vsem svetu.
Med 3 in 3,5 milijona Armencev živi v Armeniji, poleg tega med 2 in 2,5 milijona v Rusiji, 408.000 v Gruziji, vsaj 400.000 (verjetno pa skoraj milijon) v ZDA, 250.000 v Franciji, 200.000 v Iranu, 156.000 v Gorskem Karabahu, 100.000 v Siriji, 75.000 v Libanonu, 50.000 v Turčiji itd. Skupno po vsem svetu živi okoli 8 milijonov Armencev.
Pred razpadom Sovjetske zveze je v Azerbajdžanu brez Gorskega Karabaha živelo približno 260.000 Armencev, ki ob izbruhu napetosti zaradi Gorskega Karabaha pobegnili, največ v Armenijo, Gorski Karabah in Rusijo.
Dve središči Armencev v ZDA sta Watertown v Massachusettsu in Fresno v Kaliforniji.
Uradni podatki o številu Armencev v Sloveniji niso znani, zagotovo pa jih ni več kot 1.548, kolikor prebivalcev so po popisu leta 2002 uvrstili v kategorijo "drugi"7.
Jezik
Glavni članek: armenščina
Religija
Leta 301, ko je Armenija postala prva država, ki je sprejela krščanstvo za državno vero, je bila ustanovljena cerkev, ki je danes neodvisna tako od rimokatoliške kot od vzhodne pravoslavne cerkve. Osamosvojila se je po izobčenju na halkedonskem koncilu leta 451. Armenska apostolska cerkev je del orientalske pravoslavne skupnosti, ki je ne smemo zamanjevati z vzhodnopravoslavno skupnostjo. Med poznejšimi političnimi mrki je ravno cerkev pomagala Armencem ohraniti svojo identiteto.
Armenci so predstavljali krščanski "otok" v večinoma islamski regiji. Kraljestvo Kilikia je imelo močne vezi s križarskimi državami. Zaradi "skrbi" carske Rusije do krščanskih manjšin v Otomanskem imperiju je prihajalo do pogostih konfliktov med državama in je verjetno bilo podlaga za armenski genocid v letih 1915 in 1916.
Armenska apostolska cerkev je najbolj izrazita med Armenci tako v Armeniji kot po svetu, predvsem izseljenci pripadajo tudi številnim krščanskim sektam. ARMENSKA CERKEV Armenska apostolska cerkev ItalijeArmenska apostolska cerkev Italije Via Jommelli, 30 20131 Milano Tel. in faks: 02-26822683 E-pošta: info@chiesaarmena.it URL: http://www.chiesaarmena.it/
Armenska apostolska cerkev je najstarejša nacionalna krščanska cerkev na svetu: že tisočletno kraljestvo Armenije se je okoli leta 300 spreobrnilo v krščanstvo pod vplivom svetega Gregorja Razsvetljenca (240-332), ki je izhajal izplemiška družina zapusti. Spomin na svetega Gregorja je Cerkvi dal vzdevek gregorijanska. Drugi svetnik, Meshrob Mashdotz (354–440), je armenskemu ljudstvu dal lastno abecedo, s čimer je spodbujal njihovo kulturno emancipacijo od grškega in perzijskega sveta ter vzpostavil izvor kulture z edinstvenimi lastnostmi in globoko zakoreninjeno krščansko zvestobo.
Z zavrnitvijo kalcedonskega koncila s strani armenske cerkve se je začela izolacija armenskega ljudstva, ki je nenehno uravnotežilo med nasprotnimi silami: Konstantinoplom in Perzijo v prvih stoletjih, do Rusije in Turčije v novejšem času. Skozi stoletja je armensko ljudstvo lahko branilo svojo identiteto za ceno velikega trpljenja, ki je doseglo vrhunec z genocidom nad Armeni v Otomanskem cesarstvu na začetku 20. stoletja. Z doktrinarnega vidika je armenska apostolska cerkev skozi zgodovino veljala za monofizitsko, podobno kot za koptske cerkve; vendar pa navaja, da se ne strinja s tem pripisom, saj meni, da so doktrine, ki jih je izpovedal Evtih, krivoverske in se drži stališča, imenovanega miafizit, na katerega vplivajo zapisi svetega Cirila Aleksandrijskega (370-444) o "edini učlovečeni naravi Boga Besede". V okviru ekumenskega dialoga s Katoliško Cerkvijo je Armenska apostolska Cerkev – tako kot Kopti, Sirci, Etiopijci in Asirci (ki prav tako ostajajo v občestvu, ki še ni popolno) – podpisala skupne kristološke izjave. vere , ki je premagal teološke nesporazume, jezikovne težave, kulturne razlike in medsebojno nezaupanje, ki je nastalo s kalcedonskim koncilom (glej okr. Ut unum sint Janeza Pavla II., 1995, zlasti nn. 62-63).
Republika Armenija ohranja nekatere zgodovinske kraje zibelke armenske civilizacije in je dom katolikosa Ečmiadzin, kjer prebiva katolikos vseh Armencev – trenutno Karekin II., rojen kot Krtich Nersessian leta 1951 –, na katerem je armenska diaspora odvisno v večjem delu sveta, vključno z Italijo. Poleg katolikozata v Ečmiadzinu obstajajo tri cerkveno-pravne enote, ki jih sestavlja armenska apostolska cerkev: katolikozat Velike hiše Kilikije s sedežem v Anteliasu (Bejrut), ki vključuje zgodovinske kraje »Male Armenije« v Siriji, Libanonu in na Cipru; in oba armenska patriarhata Jeruzalem in Konstantinopel, ki jima predsedujejo nadškofje. Posebej velja omeniti Armensko apostolsko cerkev v Iranu, kjer Armenci predstavljajo večino krščanske manjšine v regiji.
Armenska cerkev Via Jommelli v Milanu, zgrajena leta 1958, je edina župnija Armenske apostolske cerkve v Italiji in je pod odgovornostjo arhimandrita Arena Shaheeniana; na območju Milana je okoli tisoč vernikov, pastoralne dejavnosti pa sledijo skupinam armenskih vernikov od Milana do glavnih italijanskih mest. Organizacija z imenom Armenska skupnost armenskega gregorijanskega obreda je pravna oseba v skladu s predsedniškim odlokom z dne 24. februarja 1956. Italija je prav tako polna pomena za armensko kulturo, zahvaljujoč prisotnosti katoliškega armenskega samostana. obred na otoku San Lazzaro v Benetkah. Beneška republika ga je leta 1717 podarila armenskemu menihu Pietru Mechitarju (1676-1749) in njegovim armenskim katoliškim menihom – mehitaristični kongregaciji, ki jemlje benediktinsko pravilo za svoje -, begunci iz Moreje, je bil samostan doslej vodilno kulturno središče, dom uredniških pobud ter izobraževalni in kulturni vodnik za Armence z vsega sveta. Med samostanom svetega Lazarja in katolikatom v Ečmiadzinu obstaja razumevanje in dobri odnosi.
Armenska cerkev ohranja nekatere starodavne krščanske običaje, kot je na primer skupno praznovanje božiča in Bogojavljenja na enem prazniku, kar je edinstveno na svetu. Poleg tega so prvotna arhitektura cerkva in samostanov - z njihovimi masivnimi strukturami in edinstvenimi stožčastimi ali piramidnimi kupolami - ter okrasni kamniti friz, vključno z opaznimi gravurami s križi, značilni za armensko sakralno umetnost. Medtem ko so zgodovinske najdbe fresk in mozaične ikonografije redke, je armenski cerkveni svet prenesel čudovite primere miniatur na rokopisih.
B.: Preprost, a dober splošen uvod v armensko cerkev v Italiji je Carlo Sartor, Dall'Ararat a San Lazzaro , Benetke 1978. Agilna monografija o Armencih je tista Krikorja Belediana, Les Arméniens , Brepols, Turnhout 1994
Ustanove
Nedvomno je danes najpomembnejša z Armenci povezana ustanova nacionalna država Armenija. Ostale pomembne ustanove so:
- armenska apostolska cerkev
- armenska katoliška cerkev
- Armenska splošna dobrodelna zveza (AGBU, angl. Armenian General Benevolent Union), ustanovljena leta 1906 in največja armenska nepridobitna organizacija z izobraževalnimi, kulturnimi in humanutarnimi projketi na šestih celinah
- Armensko društvo za pomoč (angl. Armenian Relief Society), ustanovljeno leta 1910
- Hamazkajin, armensko kulturno in izobraževalno društvo ustanovljeno leta 1928 v Kairu, ki štipendira srednješolsko in visokošolsko izobraževanje v več državah
ARMENSKA CERKEV Armenska apostolska cerkev ItalijeArmenska apostolska cerkev Italije Via Jommelli, 30 20131 Milano Tel. in faks: 02-26822683 E-pošta: info@chiesaarmena.it URL: http://www.chiesaarmena.it/
Armenska apostolska cerkev je najstarejša nacionalna krščanska cerkev na svetu: že tisočletno kraljestvo Armenije se je okoli leta 300 spreobrnilo v krščanstvo pod vplivom svetega Gregorja Razsvetljenca (240-332), ki je izhajal izplemiška družina zapusti. Spomin na svetega Gregorja je Cerkvi dal vzdevek gregorijanska. Drugi svetnik, Meshrob Mashdotz (354–440), je armenskemu ljudstvu dal lastno abecedo, s čimer je spodbujal njihovo kulturno emancipacijo od grškega in perzijskega sveta ter vzpostavil izvor kulture z edinstvenimi lastnostmi in globoko zakoreninjeno krščansko zvestobo.
Z zavrnitvijo kalcedonskega koncila s strani armenske cerkve se je začela izolacija armenskega ljudstva, ki je nenehno uravnotežilo med nasprotnimi silami: Konstantinoplom in Perzijo v prvih stoletjih, do Rusije in Turčije v novejšem času. Skozi stoletja je armensko ljudstvo lahko branilo svojo identiteto za ceno velikega trpljenja, ki je doseglo vrhunec z genocidom nad Armeni v Otomanskem cesarstvu na začetku 20. stoletja. Z doktrinarnega vidika je armenska apostolska cerkev skozi zgodovino veljala za monofizitsko, podobno kot za koptske cerkve; vendar pa navaja, da se ne strinja s tem pripisom, saj meni, da so doktrine, ki jih je izpovedal Evtih, krivoverske in se drži stališča, imenovanega miafizit, na katerega vplivajo zapisi svetega Cirila Aleksandrijskega (370-444) o "edini učlovečeni naravi Boga Besede". V okviru ekumenskega dialoga s Katoliško Cerkvijo je Armenska apostolska Cerkev – tako kot Kopti, Sirci, Etiopijci in Asirci (ki prav tako ostajajo v občestvu, ki še ni popolno) – podpisala skupne kristološke izjave. vere , ki je premagal teološke nesporazume, jezikovne težave, kulturne razlike in medsebojno nezaupanje, ki je nastalo s kalcedonskim koncilom (glej okr. Ut unum sint Janeza Pavla II., 1995, zlasti nn. 62-63).
Republika Armenija ohranja nekatere zgodovinske kraje zibelke armenske civilizacije in je dom katolikosa Ečmiadzin, kjer prebiva katolikos vseh Armencev – trenutno Karekin II., rojen kot Krtich Nersessian leta 1951 –, na katerem je armenska diaspora odvisno v večjem delu sveta, vključno z Italijo. Poleg katolikozata v Ečmiadzinu obstajajo tri cerkveno-pravne enote, ki jih sestavlja armenska apostolska cerkev: katolikozat Velike hiše Kilikije s sedežem v Anteliasu (Bejrut), ki vključuje zgodovinske kraje »Male Armenije« v Siriji, Libanonu in na Cipru; in oba armenska patriarhata Jeruzalem in Konstantinopel, ki jima predsedujejo nadškofje. Posebej velja omeniti Armensko apostolsko cerkev v Iranu, kjer Armenci predstavljajo večino krščanske manjšine v regiji.
Armenska cerkev Via Jommelli v Milanu, zgrajena leta 1958, je edina župnija Armenske apostolske cerkve v Italiji in je pod odgovornostjo arhimandrita Arena Shaheeniana; na območju Milana je okoli tisoč vernikov, pastoralne dejavnosti pa sledijo skupinam armenskih vernikov od Milana do glavnih italijanskih mest. Organizacija z imenom Armenska skupnost armenskega gregorijanskega obreda je pravna oseba v skladu s predsedniškim odlokom z dne 24. februarja 1956. Italija je prav tako polna pomena za armensko kulturo, zahvaljujoč prisotnosti katoliškega armenskega samostana. obred na otoku San Lazzaro v Benetkah. Beneška republika ga je leta 1717 podarila armenskemu menihu Pietru Mechitarju (1676-1749) in njegovim armenskim katoliškim menihom – mehitaristični kongregaciji, ki jemlje benediktinsko pravilo za svoje -, begunci iz Moreje, je bil samostan doslej vodilno kulturno središče, dom uredniških pobud ter izobraževalni in kulturni vodnik za Armence z vsega sveta. Med samostanom svetega Lazarja in katolikatom v Ečmiadzinu obstaja razumevanje in dobri odnosi.
Armenska cerkev ohranja nekatere starodavne krščanske običaje, kot je na primer skupno praznovanje božiča in Bogojavljenja na enem prazniku, kar je edinstveno na svetu. Poleg tega so prvotna arhitektura cerkva in samostanov - z njihovimi masivnimi strukturami in edinstvenimi stožčastimi ali piramidnimi kupolami - ter okrasni kamniti friz, vključno z opaznimi gravurami s križi, značilni za armensko sakralno umetnost. Medtem ko so zgodovinske najdbe fresk in mozaične ikonografije redke, je armenski cerkveni svet prenesel čudovite primere miniatur na rokopisih.
B.: Preprost, a dober splošen uvod v armensko cerkev v Italiji je Carlo Sartor, Dall'Ararat a San Lazzaro , Benetke 1978. Agilna monografija o Armencih je tista Krikorja Belediana, Les Arméniens , Brepols, Turnhout 1994
Primernost izraza "etnična skupina"
Na Armence se je dolgo gledalo kot na narod. Med izseljenci, še posebej po 1. svetovni vojni se je začel uporabljati izraz etnična skupina.
Viri
- precej informacij je bilo pridobljenih iz publikacije CIA World Factbook za leto 2000 in s strani ameriškega zunanjega ministrstva
- razvrstitev armenskih cerkva v Los Angelesu: Sacred Transformation: Armenian Churches in Los Angeles, projekt Šole za politiko, načrtovanje in razvoj Univerze južne Kalifornije
Podatki o prebivalstvu
1 Nationmaster.com navaja podatek o 93 % Armencev od skupno 3.326.448 prebivalcev (ocena za julij 2003), kar znese 3.093.000. Omenjeno je tudi, da je število Azerbajdžancev v Armeniji močno padlo. National Geographic Atlas of the World, sedma izdaja (1999) navaja podatek o 3.800.000 prebivalcih. V tem primeru je 93 % enako 3.500.000. Pri Countrywatch navajajo podatek o samo 2.935.400 prebivalcih v letu 2004. Neverjetno se zdi, da bi število prebivalcev v 5 letih upadlo kar za 900.000 ljudi, poleg tega ni rečeno, da so vsi ti ljudje ravno Armenci. V pomnajknaju uradnih popisnih podatkov ni mogoče trditi, da je katera od ocen zanesljivejša od druge.
2 AGBU News Arhivirano 2004-10-23 na Wayback Machine. navaja: "po najbolj konservativnih ocenah ... več kot 2 milijona". Na omenjeni strani je tudi informacija o porazdelitvi po posameznih regijah. Orran Daily Arhivirano 2004-10-23 na Wayback Machine. navaja podatek ruske agencije Novosti: "V Rusiji živi 2,5 milijona Armencev".
3 EuroAmerican.net predstavlja uradne podatke ameriškega popisa iz leta 2000, vključno s podatki za posamezne zvezne države. Po teh podatkih sodeč v ZDA živi 385.488 ljudi armenskih korenin. The 2001 Canadian Census Arhivirano 2013-04-09 na Wayback Machine. navaja, da v Kanadi trenutno živi 40.505 oseb z armenskimi koreninami. Podane številke se zdijo prenizke, ker je podcenjeno število ljudi mešanega porekla, ki so dokaj pogosti v Severni Ameriki. Rezultati ameriškega popisa leta 1990 navajajo 149.694 ljudi, ki doma govorijo armensko. Armensko veleposlaništvo v Kanadi Arhivirano 2006-08-26 na Wayback Machine. ocenjuje, da v ZDA živi približno milijon, v Kanadi pa približno 100.000 Armencev. The armenian church of America Arhivirano 2003-02-02 na Wayback Machine.. ocenjuje podobno. Kakorkoli že, viri so si enotni, da več kot polovica Armencev v ZDA živi v Kaliforniji
4 Nationmaster.com: Georgia: 400.000 Armencev predstavlja 8.1 % od 4.934.413 prebivalcev Gruzije (ocena za julij 2003).
5 Nationmaster.com:Azerbaijan: 156.000 Armencev predstavlja 2 % od 7.830.764 prebivalcev Azerbajdžana (ocena za julij 2003) z opombo, da "skoraj vsi Armenci živijo v separatistični regiji Gorski Karabah".
6 The Education for Development Institute Arhivirano 2012-01-10 na Wayback Machine. vzdržuje obsežno spletišče o Armeniji Arhivirano 2012-01-12 na Wayback Machine., ki vključuje tudi podatke o armenski diaspori v različnih državah Arhivirano 2011-04-14 na Wayback Machine.. Ti podatki se ujemajo z drugimi viri, kadar le-ti obstajajo. V primerih ko ni na voljo zanesljivejših virov, so uporabljeni podatki EDI.