Amhárščina (አማርኛ) je semitski jezik naroda Amharcev in je glavni (vsiljen) jezik v Etiopiji in deloma v Eritreji, ki se je od Etiopije odcepila. Amharščino govori le približno 12 % etiopskega prebivalstva. Amharska pisava je prirejena abugida izumrlega jezika giz.

Amharščina
አማርኛ, Amarəñña
Izgovarjavaamarɨɲɲa
Materni jezikEtiopija
Št. maternih
govorcev
24,8 milijona (2007)[1]
Pisavagiz (amharska abeceda)
amharska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik
 Etiopija
Regulatorni uradnega regulatorja
Jezikovne oznake
ISO 639-1am
ISO 639-2amh
ISO 639-3amh
Glottologamha1245
Linguasphere12-ACB-a
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Spodnja tabela uporablja SAMPA znake kjer je to mogoče, z izjemo ejektivov, ki so označeni z (opuščajem/desnim enojnim narekovajem).

Soglasniki
  dvoustničnik zobnik trdonebnik mehkonebnik goltnik
zaporniki nezveneči p t c k 7
zveneči b d J g  
ejektiv p’ t’ c’ k’  
zliti glasovi (zlitniki)   ts      
priporniki nezveneči f s S   h
zveneči   z Z    
nosniki m n ñ    
jezičniki w l j    
predjezičniki (flap/trill)   r      
Samoglasniki
  sprednji srednji zadnji
visok i   u
srednji e @ o
spodnji E a  

Amharski abugida znaki (»pismenke« ፊደል)

uredi

Ta tabela ni popolna. Nekateri fonemi imajo več sestavov možnih znakov. Prikazana sta samo pojasnilna primera za /k/ in /h/ (slednji ima štiri sestave!). Soglasniki so združeni glede na izgovor (glej zgornjo tabelo fonemov), samoglasniki pa so navedeni po fonološki razvrstitvi. Navedena oblika za vsak sestav je oblike soglasnik+/E/, to je prvi stolpec pismenk. Za pregled pismenk boste potrebovali črke, ki podpirajo amharske pismenke, kot je GF Zemen Unicode (na razpolago na ftp://ftp.ethiopic.org/pub/fonts/TrueType/gfzemenu.ttf[mrtva povezava] ).

Evropejci so bili pogosto zbegani ali zaprepadeni ob nenavadni podobnosti mnogih znakov. Kakor veliko semitskih jezikov, tudi amharščina v svoji besedni morfologiji uporablja trisoglasniške korenske osnove in je na ta način njen zapis lažje razumljiv. Tekoč govorec amharščine lahko razreši zapisano besedilo, če opazuje kateri soglasniki so pomembnejši, skupaj s samoglasniškimi različicami kot dodatnimi podrobnostmi.

Tabela amharskih pismenk
  E u i a e @ ali
brez
o
p
t
c
k
b
d
J
g
p’
t’
c’
k’
7
ts
f
s
S
h
z
Z
m
n
ñ
w
l
j
r

Nekaj besed

uredi
  • maksegno (maksanijo) torek
  • maskaram 1. mesec
  • mašaf knjiga
  • meest žena
  • megabit 7. mesec
  • mijazja 8. mesec
  • nagaša poglavar
  • nahase 12. mesec
  • nefasije telefon
  • neguš kralj
  • neguš negasti kralj kraljev, cesar
  • nigiste negasti kraljica kraljev, vladajoča cesarica
  • netela šal
  • ras princ
  • sagon noj
  • sament teden
  • sane 10. mesec
  • sar trava
  • satta masagana
  • sefer vas, naselje
  • segno (sanijo) ponedeljek
  • se't lidž hčerka
  • šaleka major
  • šarmuta prostitutka
  • šifta upornik
  • tafari mir
  • tala pivo
  • tahsas 4. mesec
  • tekemt 2. mesec
  • ter 5. mesec
  • tišana mir
  • vagšum gospodar Vaga, dedni naslov nekdanje dinastije Zagve
  • veba malarija
  • vend lidž sin
  • ver mesec
  • vereket papir
  • voha voda
  • vojzerit gospodična
  • vojzero gospa
  • vork zlato
  • vuša pes
  • zar duh
  • zindžara pavijan
  • ...

Glej tudi

uredi

Sklici

uredi
  1. Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007

Zunanje povezave

uredi

- v angleščini: