Mesec

različno dolga časovna enota, ki deli koledarsko leto

Mésec je enota za čas, uporabljena predvsem v koledarjih. Njegovo trajanje je približno enako trajanju enega obhoda Lune na tiru okoli Zemlje.

Včasih so se v slovenščini uporabljala domača imena mesecev, vendar so jih do danes skoraj povsem izpodrinila latinizirana imena; isto velja tudi za Ruse. Nekaj jezikov pa je še ohranilo izvirna imena. Na Slovenskem se največkrat srečamo s hrvaškimi, češkimi in poljskimi imeni, ki jih podajamo v tabeli. Za primerjavo so dodana še imena mesecev v litovščini. Od baltskih jezikov je to edini, ki je ohranil izvirna imena mesecev.

št. slovensko staro slovensko hrvaško češko poljsko litovsko
I januar prosinec siječanj leden styczeń Sausis
II februar svečan veljača únor luty Vasaris
III marec sušec ožujak březen marzec Kovas
IV april mali traven travanj duben kwiecień Balandis
V maj veliki traven svibanj květen maj Gegužė
VI junij rožnik lipanj červen czerwiec Birželis
VII julij mali srpan srpanj červenec lipiec Liepa
VIII avgust veliki srpan kolovoz srpen sierpień Rugpjūtis
IX september kimavec rujan září wrzesień Rugsėjis
X oktober vinotok listopad říjen październik Spalis
XI november listopad studeni listopad listopad Lapkritis
XII december gruden prosinac prosinec grudzień Gruodis

Ob uveljavljenih in splošno sprejetih starih slovenskih imenih poznamo še celo vrsto različic, ki so pomensko motivirani po dejavnostih, dogajanju ali pomembnih praznikih v tistem obdobju. Najstarejši seznam slovenskih imen za mesece je Škofjeloški rokopis iz 1466, ki je precej podoben standardnemu seznamu, navedenemu v preglednici. Nekatera slovenska imena so tudi kalkirana: tako se ime rožnik po vsej verjetnosti ne nanaša na rože; prvotno izpričana je različica rženi cvet, torej označuje mesec, v katerem cveti rž. Ime rožnik se je razvilo šele pod nemškim vplivom.

Glej tudi

uredi