Krokodili

red velikih diapsidnih plazilcev
(Preusmerjeno s strani Krokodil)

Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba že dinozavrom v tamkajšnih mokrih površinah. Ta red v osnovi razvrščamo v več skupin: pravi krokodili, aligatorji, kajmani in gaviali. Lahko jih razvrstimo tudi na osnovi njihovega naravnega okolja, in sicer na sladkovodne in morske krokodile.

Krokodili
Fosilni razpon: kreda - recentno

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Sauropsida (plazilci)
Nižji razred: Archosauromorpha
Nadred: Crocodylomorpha
Red: Crocodilia
Owen, 1842

Družine

Zelo dobro je treba pogledati, da ga lahko ločimo od okolice, saj se zna zelo dobro zliti z njo. To uporablja predvsem pri svojem lovu na svojo nič hudega slutečo žrtev. Prehranjuje se z živalmi kot so jelen, antilope, ribe in druge vodne živali, napade pa lahko tudi človeka, če se mu ta preveč približa.

Evolucija krokodilov

uredi

Predniki krokodilov, imenovani psuedosuchian, so lahko hodili po zadnjih nogah. Kar se najbolj ujema z njihovimi predniki, je lobanjski predel. Ker so večino svojega življenja preživeli pod vodo, se je njihovo telo prilagodilo vodnemu načinu življenja. Preživeli so zaradi sprememb v obliki telesa in težnje k prilagajanju podnebju, medtem ko je večina plazilcev njihove dobe le del zgodovine.

Življenjski prostor

uredi

Večina krokodilov živi na vzhodni polobli v Afriki, razširjeni so tudi v mnogih krajih Azije, od Indije do Avstralije. Drugačne različice njihovih vrst najdemo tudi v Severni in Južni Ameriki. Živijo blizu vode.

Telesna zgradba

uredi

Krokodili so dolge valjaste oblike. Srce je razdeljeno na štiri dele. Odrasli krokodili so po navadi dolgi 1,52 do 1,83 metrov. Samci so v primerjavi s samicami zelo veliki. Imajo debelo zunanjo kožo, ki je precej hrapava. Imajo dolgo glavo in dolg rep, ki jim pomaga spreminjati smer med premikanjem v vodi. Imajo veliko glavo in koničaste zobe. Oči in nosnice se nahajajo na vrhu glave. Imajo štiri kratke noge s plavalno kožico med kremplji. Premikajo se zelo hitro, še posebej ko so lačni. Svoje celotno telo lahko v sekundah dvignejo s tal.

Razmnoževanje

uredi

Krokodili se izležejo iz jajc. Spol mladička je odvisen od temperature prostora za valjenje. Pri temperaturi okoli 30 °C se izvalijo mladiči ženskega spola. Pri temperaturi okoli 34 °C pa mladiči moškega spola.

Prehranjevalne navade

uredi

Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovito tehniko. Plen se skorajda ne zaveda, da je pod vodo lahko kak krokodil. To lahko pripišemo dejstvu, da ko krokodil zagleda svoj plen, se premika pod vodo brez povzročanja hrupa in pomenljivega gibanja. Le njegove oči so nad vodno gladino. Ko misli, da se je zadostno približal tarči, plane iz vode s široko odprtimi čeljustmi. 80 odstotkov njihovih napadov je uspešnih. Imajo zelo močne čeljusti. Brž ko je v njih ujet plen, ga požrejo. O njihovi moči lahko sklepamo po dejstvu, da lahko ubijejo divje zebre, ki pridejo na mokra območja iskat vodo. Svoje hrane ne žvečijo. Navadno se hranijo z majhnimi živalmi, velikimi ribami, ptiči in celo človeškim mesom. Kot nekatera vodna bitja, ki se sporazumevajo s proizvajanjem zvoka, tudi krokodili uporabljajo veliko zvokov za medsebojno sporazumevanje.

Klasifikacija

uredi

Taksonomija

uredi

Filogeneza (razvoj)

uredi

Kladogram po Brochu (1997).

Eusuchia 

Hylaeochampsa




Allodaposuchus


 Crocodilia 
 Gavialoidea 

Eothoracosaurus




Thoracosaurus




Argochampsa




Eosuchus



Gavialidae








Borealosuchus




Pristichampsus


 Brevirostres 
 Alligatoroidea 

Leidyosuchus




?Deinosuchus


Globidonta

Stangerochampsa




Brachychampsa



Alligatoridae






Crocodyloidea

Prodiplocynodon




Asiatosuchus




Brachyuranochampsa




Harpacochampsa



Crocodylidae













Zunanje povezave

uredi