6 Heba

asteroid
(Preusmerjeno s strani 6 Hebe)

6 Heba (mednarodno ime 6 Hebe, starogrško starogrško Ήβη: Hébe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

6 Heba
Odkritje
OdkriteljKarl Ludwig Hencke
Datum odkritja1. julij 1847 [1]
Oznake
1947 JB
asteroidni pas
Značilnosti tira
Epoha: 26. november 2005 (JD 2453700,5)
Odsončje435,996 Gm (2,914 a.e.)
Prisončje289,705 Gm (1,937 a.e.)
362,851 Gm (2,426 a.e.)
Izsrednost0,202
1379,756 dni (3,78 let)
18,93 km/s
247,947°
Naklon tira14,751°
138,752°
239,492°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti205 × 185 × 170[2][3] km
Masa1,25 ×1019 kg [4]
Srednja gostota
~4,1 g/cm3
~0,087 m/s2
~0,13 km/s
0,3031 [5] dni
Albedo0,268 (geometrični) [2]
Temperatura~171 K
maks. ~269 K (-4 ° C)
Spektralni tip
S
7,5[6] do 11,50
5,71
0,26" do 0,065"

Odkritje uredi

 
Deset največjih asteroidov v primerjavi z Luno. 6 Heba je peti z desne.

Odkril ga je Karl Ludwig Hencke (1793 – 1866) 1. julija 1847.[1]. Asteroid Heba je bil šesti odkriti asteroid. Pred njim je Hencke odkril še asteroid 5 Astreja. Ime Heba je predlagal Carl Friedrich Gauss. Heba je bila boginja mladosti v grški mitologiji. V rimski mitologiji ji je bila podobna boginja Juventas.

Prvotni asteroidi so dobili tudi astronomsko znamenje. Asteroid Heba je dobil znak 30x20px

Lastnosti uredi

Heba je po masi trinajsti največji asteroid , saj vsebuje približno 0,5 % vse mase asteroidov v asteroidnem pasu. Ima zelo veliko gostoto (celo večjo kot Luna in Mars). Po prostornini pa zaradi tega ni med 20 največjimi.

Po svetlosti je peti najsvetlejši med asteroidi v glavnem pasu. Večjo svetlost imajo še samo 4 Vesta, Cerera, 7 Iris in 2 Palas. Ima srednji navidezni sij v opoziciji +8,3, kar je skoraj enako srednji svetlosti Titana [7]. Svetlobne krivulje kažejo, da asteroid ni okrogel (ima veliko udarnih kraterjev), kar je verjetno posledica mnogih udarcev v preteklosti[3]. Vrti se progradno. Severni pol asteroida kaže proti ekliptičnim koordiantam (β, λ) = (45°, 339°). To da nagib vrtilne osi okoli 42°.

Površina asteroida je precej svetla.

Izvor meteoritov uredi

Asteroid Heba je verjetno izvor H hondritov in IIE železovih meteoritov. Od vseh meteoritov, ki padejo na Zemljo predstavlja ta vrsta meteoritov okoli 40 %. To potrjujejo z naslednjimi opažanji[8]:

  • Spekter asteroida Heba se ujema s spektrom mešanice 60% H hondritov in 40% IIE železovih hondritov
  • meteoriti IIE niso pogosti med železovimi meteoriti, verjetno so nastali ob taljenju in ne kot deli jedra starševskega telesa
  • meteoriti vrste IIE in H hondriti izhajajo iz istega starševskega telesa
  • asteroidi s spektri, ki so podobni spektrom navadnih hondritov so zelo redki
  • lega asteroida Heba je izredno primerna za nastanek asteroidov, ki po nastanku prečkajo tirnico Zemlje. Izvrženi delci lahko pridejo v Kirkwoodovo vrzel (resonanca 3: 1 pri 2,50 a.e.) in v bližnjo sekularno resonaco  
  • od vseh asteroidov na tem področju je Heba največja

Naravni sateliti uredi

Asteroid Heba je 5. marca 1977 prišel v okultacijo z zmerno svetlo zvezdo (γ Ceti). Kot rezultat tega pojava so poročali o verjetnem obstoju lune (naravnega satelita), ki kroži okoli asteroida[9]. Luna je dobila vzdevek "Jebe". Luna bi krožila okoli asteroida na razdalji 900 km, njen premer pa bi bil okoli 20 km.[10]. Obstoj te lune še ni potrjen.

Opombe in sklici uredi

  1. 1,0 1,1 Podatki o odkritjih asteroidov
  2. 2,0 2,1 Supplemental IRAS Minor Planet Survey
  3. 3,0 3,1 J. Torppa et al Shapes and rotational properties of thirty asteroids from photometric data Arhivirano 2015-11-06 na Wayback Machine., Icarus, Vol. 164, p. 346 (2003).
  4. G. Michalak Determination of asteroid masses Arhivirano 2006-03-07 na Wayback Machine. Astronomy & Astrophysics, Vol. 374, p. 703 (2001).
  5. Planetary Data System Small Bodies Node, lightcurve parameters
  6. Donald H. Menzel and Jay M. Pasachoff (1983). A Field Guide to the Stars and Planets (2 izd.). Boston, MA: Houghton Mifflin. str. 391. ISBN 0395348358.
  7. The Brightest Asteroids
  8. M. J. Gaffey & S. L. Gilbert Asteroid 6 Hebe: The probable parent body of the H-Type ordinary chondrites and the IIE iron metorites, Meteoritics & Planetary Science, Vol. 33, p. 1281 (1998).
  9. W. R. Johnston Other reports of Asteroid/TNO Companions
  10. asteroidne lune

Zunanje povezave uredi