Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana

župnijska cerkev v Mestni občini Ljubljana

Župnijska cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, župnijska cerkev župnije Ljubljana - Sveti Jakob je na Levstikovem trgu v Ljubljani.

Cerkev sv. Jakoba
Portret
Zemljevid Ljubljane
Zemljevid Ljubljane
Cerkev sv. Jakoba
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
46°2′46″N 14°30′25″E / 46.04611°N 14.50694°E / 46.04611; 14.50694Koordinati: 46°2′46″N 14°30′25″E / 46.04611°N 14.50694°E / 46.04611; 14.50694
DržavaSlovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PatrocinijSveti Jakob
Zgodovina
Arhitektura
Funkcionalno stanježupnijska cerkev
Vrsta arhitekturezgodnjebaročna arhitektura
Začetek gradnje1613
Konec gradnje1615
Lastnosti
Št. zvonikov1
Zvonovi5
Uprava
ŽupnijaLjubljana - Sv. Jakob
DekanijaLjubljana - Center
NadškofijaLjubljana
Ljubljana - Cerkev sv. Jakoba
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.332 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP22. februar 1986

Je prva jezuitska cerkev na Slovenskem. Njeno notranjost so opremili najrazličnejši slikarji in kiparji, med njimi Francesco Robba oltarje v kapelah in tabernakeljski veliki oltar z odličnima angeloma adorantoma iz leta 1732, slikar Janez Šubic stropne poslikave, Luka Mislej sedem kamnitih oltarjev v manjših kapelah, in drugi. Cerkev hrani bogato kamnito oltarno opremo in je prava galerija beneških baročnih kiparjev. Najstarejša sta oltarja sv. Križa in Žalostne Matere božje iz leta 1678 oz. 1681 iz črnega marmorja.

Marijin steber s cerkvijo na Valvasorjevem bakrorezu iz leta 1689

Zgodovina uredi

V virih se prvič omenja leta 1383. To je bila gotska cerkev avguštinskega samostana. Leta 1555 pa je bil njihov samostan spremenjen v cesarsko ubožnico. Leta 1597 so posest prevzeli jezuiti, ki jih je v Ljubljano pripeljal Tomaž Hren. V letih 1598–1602 so postavili novo samostansko poslopje, med letoma 1613 in 1615 pa na mestu stare cerkve novo in jo poimenovali po svetem Jakobu. Stavba je prvi primer potridentinske kongregacijske dvorane s kapelami na Slovenskem. V literaturi najdemo tezo, da je njen dolgi tristrano sklenjeni prezbiterij z zunanjimi oporniki poznogotskega izvora, vendar novejše ugotovitve kažejo, da so cerkev v letih 1613–1615 zgradili povsem na novo.[navedi vir] V letih 1667–1670 so ladji na severni strani prizidali pravokotno kapelo sv. Frančiška Ksaverja, okrašeno z bogato štukaturo. Leta 1701 je stavbenik Francesco Ferrata ladjo nadzidal in ji nad kapelami dodal empore (z ograjo ali loki ograjen nadstropni prostor). Iz tega obdobja je glavni portal, delo Luke Misleja. Prenovljeno notranjnost je s štukaturo okrasil Tommaso Ferrata, oboke pa sta s freskami poslikala Janez Jurij in Franc Karel Remb. Delno so propadle v požaru leta 1774. Po potresu leta 1895 je linški arhitekt Raimund Jeblinger spremenil njeno zunanjost, postavil je nov visok neogotski zvonik in z njim zamenjal oba stara.

V večjem zvoniku visijo štirje jekleni zvonovi, v manjšem pa zvonček, katerega je leta 1896 ulil livar Albert Samassa in ni več v uporabi.

Galerija uredi

Sklici in opombe uredi

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 332«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri uredi

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi