Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana

Župnijska cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, župnijska cerkev župnije Ljubljana - Sveti Jakob je na Levstikovem trgu v Ljubljani.

Cerkev sv. Jakoba
Cerkev sv. Jakoba Lega na zemljevidu centra Ljubljane
46°2′46″N 14°30′25″E
Država	Slovenija
Verska skupnost	Rimskokatoliška
Patrocinij	Sveti Jakob
Zgodovina
Arhitektura
Funkcionalno stanje	župnijska cerkev
Vrsta arhitekture	zgodnjebaročna arhitektura
Začetek gradnje	1613
Konec gradnje	1615
Lastnosti
Št. zvonikov	1
Zvonovi	5
Uprava
Župnija	Ljubljana - Sv. Jakob
Dekanija	Ljubljana - Center
Nadškofija	Ljubljana
Ljubljana - Cerkev sv. Jakoba
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremični spomenik lokalnega pomena
Lega	Mestna občina Ljubljana
RKD št.	332 (opis enote)
Razglasitev NSLP	22. februar 1986

Je prva jezuitska cerkev na Slovenskem. Njeno notranjost so opremili najrazličnejši slikarji in kiparji, med njimi Francesco Robba oltarje v kapelah in tabernakeljski veliki oltar z odličnima angeloma adorantoma iz leta 1732, slikar Janez Šubic stropne poslikave, Luka Mislej sedem kamnitih oltarjev v manjših kapelah, in drugi. Cerkev hrani bogato kamnito oltarno opremo in je prava galerija beneških baročnih kiparjev. Najstarejša sta oltarja sv. Križa in Žalostne Matere božje iz leta 1678 oz. 1681 iz črnega marmorja.

Marijin steber s cerkvijo na Valvasorjevem bakrorezu iz leta 1689

Zgodovina

V virih se prvič omenja leta 1383. To je bila gotska cerkev avguštinskega samostana. Leta 1555 pa je bil njihov samostan spremenjen v cesarsko ubožnico. Leta 1597 so posest prevzeli jezuiti, ki jih je v Ljubljano pripeljal Tomaž Hren. V letih 1598–1602 so postavili novo samostansko poslopje, med letoma 1613 in 1615 pa na mestu stare cerkve novo in jo poimenovali po svetem Jakobu. Stavba je prvi primer potridentinske kongregacijske dvorane s kapelami na Slovenskem. V literaturi najdemo tezo, da je njen dolgi tristrano sklenjeni prezbiterij z zunanjimi oporniki poznogotskega izvora, vendar novejše ugotovitve kažejo, da so cerkev v letih 1613–1615 zgradili povsem na novo. V letih 1667–1670 so ladji na severni strani prizidali pravokotno kapelo sv. Frančiška Ksaverja, okrašeno z bogato štukaturo. Leta 1701 je stavbenik Francesco Ferrata ladjo nadzidal in ji nad kapelami dodal empore (z ograjo ali loki ograjen nadstropni prostor). Iz tega obdobja je glavni portal, delo Luke Misleja. Prenovljeno notranjnost je s štukaturo okrasil Tommaso Ferrata, oboke pa sta s freskami poslikala Janez Jurij in Franc Karel Remb. Delno so propadle v požaru leta 1774. Po potresu leta 1895 je linški arhitekt Raimund Jeblinger spremenil njeno zunanjost, postavil je nov visok neogotski zvonik in z njim zamenjal oba stara.

V večjem zvoniku visijo štirje jekleni zvonovi, v manjšem pa zvonček, katerega je leta 1896 ulil livar Albert Samassa in ni več v uporabi.

Galerija

• 

  Panorama s cerkvijo

• 

  Notranjost

• 

  Fasada

• 

  Cerkev svetega Jakoba v Ljubljani, v ozadju del Jezuitskega kolegija v prvi polovici 17. stoletja

• 

  Po potresu leta 1895 je bila močno poškodovana

• 

  Trg leta 1912

• 

  Cerkev v širšem kontekstu Stare Ljubljane

Viri

• Darinka Kladnik (2004). Preobrazbe Ljubljane. Ljubljana : ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo. COBISS 129383424. ISBN 961-91035-2-1.

Glej tudi

• Seznam najvišjih zgradb v Sloveniji
• Seznam cerkva v Sloveniji

Zunanje povezave

• Pot po baročni Ljubljani