Župnija Bizeljsko

župnija v Sloveniji

Župnija Bizeljsko je rimskokatoliška teritorialna župnija Škofije Celje, del Dekanije Videm ob Savi.

Župnija Bizeljsko
Država Slovenija
SedežHribček 7
8259 Bizeljsko
Župnijska cerkevCerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko
Posvetitevsveti Lovrenc
Ustanovitev1787
Veroizpovedrimskokatoliška
Liturgični obredrimski obred
Uprava
DekanijaLaško - Videm ob Savi
ŠkofijaCelje
MetropolijaMaribor
Vodstvo
ŠkofMaksimilijan Matjaž
Župnijski upraviteljVlado Leskovar
Drugo
Znani župljaniAnton Martin Slomšek
Sosednje župnijeBistrica ob Sotli,
Pišece,
Kapele pri Brežicah
Splet
Družbena omrežjafacebook.com


Lega in opis

uredi

Župnija Bizeljsko na vzhodu sega do reke Sotle, na jugu in zahodu jo omejuje potok Dramlja, na severu pa grebeni Orlice. Z izjemo ozkega ravninskega pasu ob reki Sotli ter potokih Sušica in Dramlja prevladuje peščena in lapornata gričevnata pokrajina porasla z vinogradi, ki se proti severu postopoma dviguje v Orliško hribovje, z najvišjimi vrhovi čez 600 mnv. Župnija meri dobrih 30 km2 in ima okoli 1700 prebivalcev.

Župnijska cerkev sv. Lovrenca je zgrajena na osamelcu imenovanem Hribček (201 mnv) nad središčem vasi. Po okoliških gričih se nahaja še pet podružničnih cerkva. Ob poteh stojijo tudi številni križi in kapelice, ki označujejo tudi romarske poti proti bližnjim Svetim Goram.

Zgodovina

uredi

Prednica današnje župnijske cerkve je bila prvotno podružnica pražupnije sv. Mihaela v Pilštanju in od leta 1394 Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami.[1] Od leta 1254 in ponovno od 1364 je fevdalne in cerkvene pravice na Bizeljskem uveljavljal Benediktinski samostan Gornji Grad. Leta 1461 je bila cerkev priključena novoustanovljeni Ljubljanski škofiji in bila šele leta 1787, v času jožefinskih reform, kot samostojna župnija priključena Lavantinski škofiji. Vikariat Bizeljsko s cerkvijo sv. Lovrenca se omenja že v 13. stoletju,[2] leta 1564 je bila ustanovljena posebna lokalija, ki je bila leta 1787 povzdignjena v samostojno župnijo s tedanjim imenom »fara sv. Lovrenca v Krajini«. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del Savskega naddekanata Škofije Maribor.

Bizeljski župnijski upravitelj je od leta 2007 upravljal tudi sosednjo Župnijo Kapele pri Brežicah, od 1. avgusta 2022 pa še drugo sosednjo Župnijo Pišece. Na podlagi škofovskega odloka sedanji bizeljski župnijski upravitelj od 1. avgusta 2023 upravlja tudi župniji Dobova in Kapele pri Brežicah.[3]

Blaženi Anton Martin Slomšek

uredi

Župnija je znana predvsem po blaženem Antonu Martinu Slomšku, ki je na Bizeljskem leta 1825 kot kaplan začel svojo duhovniško službo.[4]

Župnijsko glasilo

uredi

Novo občasno glasilo župnije Bizeljsko se imenuje Lovrenčev zvon.[5]

Sakralni objekti

uredi
# Slika Cerkev Kraj
1.
 
Klikni za spremembo slike
Cerkev sv. Lovrenca
(župnijska)
Bizeljsko
2.
 
Klikni za spremembo slike
Cerkev sv. Andreja Dramlja
3.
 
Klikni za spremembo slike
Cerkev sv. Antona Bukovje
4.
 
Klikni za spremembo slike
Cerkev sv. Duha Dramlja
5.
 
Klikni za spremembo slike
Cerkev sv. Marije Magdalene Orešje na Bizeljskem
6.
 
Klikni za spremembo slike
Cerkev sv. Vida Bizeljsko

Na področju župnije se nahaja tudi Grad Bizeljsko s kapelo sv. Hieronima.

Sklici

uredi
  1. Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado (2007). Mejniki Bizeljskega: Ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije. str. 27. COBISS 234350848.
  2. Gruden Josip (1908). Cerkvene razmere med Slovenci v šestnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije. str. 53. COBISS 2759873.
  3. »Družina: Celoten seznam premestitev duhovnikov in drugih sprememb v letu 2023«. Pridobljeno 5. maja 2024.
  4. Kemperl & Šekoranja 2007, str. 29.
  5. »Zahvalna maša za pet jubilejev«. 13. junij 2022. Pridobljeno 13. julija 2022.
  • Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado (2007). Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije. COBISS 234350848.

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi