Češnjice v Tuhinju
Češnjice v Tuhinju so naselje v Občini Kamnik.
Češnjice v Tuhinju | |
|---|---|
 | |
  Češnjice v Tuhinju Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°13′30.21″N 14°48′53.12″E / 46.2250583°N 14.8147556°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Kamnik |
| Površina | |
| • Skupno | 6,5 km2 |
| Nadm. višina | 673,6 m |
| Prebivalstvo (1 januar 2020)[1] | |
| • Skupno | 97 |
| • Gostota | 15 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 1219 Laze v Tuhinju |
| Zemljevidi | |
Češnjice v Tuhinju - Vas | |
| Lega | Občina Kamnik |
| RKD št. | 15276 (opis enote)[2] |
Češnjice v Tuhinju so vas s 117 prebivalci na nadmorski višini 673,6 m. Vas leži v pod Menino planino. Prebivalstvo se v službo vozi v Kamnik, Ljubljano, Domžale... nekateri pa imajo lastna podjetja. Tu je med drugo svetovno vojno deloval zdravnik Peter Držaj, kateremu je posvečen tudi spomenik.
Zgodovina
urediČešnjice se kot nemški "Kersteten" (od nem. Kirsche v pomenu češnja) v starih listinah prvič omenjajo skupaj z Belo 1229 kot kraj, kjer je šla mimo meja posesti hospitala na Kozjem hrbtu. Leta 1329 je kralj Henrik Češki vojvoda Koroški podaril oddaljenemu samostanu v Kostanjevici poleg štirih kmetij v Cirkušah še šest kmetij Češnjicah.[3] V preteklosti je skozi vas Češnjice v Tuhinju peljala pomembna trgovska pot. V svojih časih pa se je tu skozi peljala in se tu tudi ustavila Avstro-Ogrska monarhinja Marija Terezija.
Med bolj pomembnimi najdbami na tem področju je vsekakor vrč, ki se je skrival ob eni izmed starejših hiš v vasi. Odkril ga je domačin France Drolc, ko je pomagal ob kopanju jame za svinjak. V vrču se je nahajalo okoli 1200 srebrnikov in več kot 400 zlatnikov. Najstarejši med njimi so stari najmanj 450 let, kar priča tudi o starosti same stavbe. Zlatnike so zatem odpeljali v medobčinski muzej Kamnik v gradu Zaprice, Kamnik.
Viri in opombe
uredi- ↑ »Prebivalstvo - izbrani kazalniki, naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 28. aprila 2021.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 15276«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Otorepec, Božo. Iz najstarejše zgodovine krajev v kamniški občini. Kamnik 1229-1979 zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta. Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana 1985.
Ostale povezave
urediTuhinjska dolina Arhivirano 2008-09-14 na Wayback Machine.
