Émile Borel
Félix Édouard Justin Émile Borel, francoski matematik in politik, * 7. januar 1871, Saint-Affrique, Francija,† 3. februar 1956, Pariz, Francija.
| Émile Borel | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | Félix Edouard Justin Émile Borel 7. januar 1871[1][2][…] Saint-Affrique[4][5], Lyon |
| Smrt | 3. februar 1956[4][1][…] (85 let) Pariz[4][5] |
| Bivališče |  Francija |
| Državljanstvo | Francija |
| Narodnost | francoska |
| Področja | matematika, politika |
| Ustanove | Univerza v Parizu |
| Alma mater | École Normale Supérieure |
| Mentor doktorske disertacije | Jean Gaston Darboux |
| Doktorski študenti | Paul Dienes Henri Léon Lebesgue Paul Montel Georges Valiron |
| Poznan po | Borelova množica Borelova lema Borelov zakon velikih števil Borelova mera paradoks Borela-Kolmogorova Borel-Cantellijeva lema Borel-Carathéodoryjev izrek Heine-Borelov izrek Borelova vsota |
| Vplivi | Camille Jordan Charles Émile Picard Paul Émile Appell Édouard Goursat Paul Painlevé Marcel Brillouin |
Življenje in delo
urediBorel je doktoriral na École Normale Supérieure leta 1893 pod Darbouxjevim mentorstvom z dizertacijo Sur quelques points de la théorie des fonctions. Po doktoratu je bil tri leta izredni profesor (maître de conférences) na Univerzi v Lillu kjer je objavil 22 člankov. V Pariz se je vrnil januarja 1897. Na École Normale Supérieure so ga imenovali za izrednega profesorja. Tega leta je bil tajnik na prvem Mednarodnem matematičnem kongresu v Zürichu. V letu 1899 je uvedel pojem Borelove vsote, sumacijsko metodo za divergentne vrste.
Deloval je zlasti na področju teorije mere. Skupaj z Baireom in Lebesgueom je bil pionir na področju teorije mere in njene uporabe v teoriji verjetnosti. Borelova možica je vsaka množica v topološkem prostoru, ki se jo da tvoriti iz odprtih množic (ali enakovredno iz zaprtih množic) z operacijami števne unije, števnega preseka ali relativnega komplementa. V eni od njegovih knjig o verjetnosti iz leta 1909 se je pojavil zanimiv miselni preskus, ki je v popularni kulturi postal znan kot izrek o neskončni opici. Objavil je tudi niz raziskovalnih člankov (1921-27) v katerih je prvič definiral strategijo v teoriji iger.
Znan je njegov izrek v teoriji diofantskih približkov.
Leta 1913 in 1914 je v svojem razlagalnem delu povezal hiperbolično geometrijo in posebno teorijo relativnosti.
V 1920-ih, 1930-ih in 1940-ih je bil dejaven v politiki. Leta 1922 je ustanovil ISUP, najstarejšo francosko šolo za statistiko. Med letoma 1924 in 1936 je bil član Fracoske narodne skuščine. Leta 1925 je bil pomorski minister v kabinetu Paula Painlevéa. Med 2. svetovno vojno je bil član francoskega odpora.
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 2,0 2,1 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
- ↑ podatkovna baza Sycomore
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Борель Эмиль // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ 5,0 5,1 www.accademiadellescienze.it
Zunanje povezave
uredi- Stran o Émileu Borelu Univerze svetega Andreja (angleško)
- Émile Borel na Projektu Matematična genealogija (angleško)
 | Ta članek o matematiku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
