Odpre glavni meni

Življenje in deloUredi

Borel je doktoriral na École Normale Supérieure leta 1893 pod Darbouxjevim mentorstvom z dizertacijo Sur quelques points de la théorie des fonctions. Po doktoratu je bil tri leta izredni profesor (maître de conférences) na Univerzi v Lillu kjer je objavil 22 člankov. V Pariz se je vrnil januarja 1897. Na École Normale Supérieure so ga imenovali za izrednega profesorja. Tega leta je bil tajnik na prvem Mednarodnem matematičnem kongresu v Zürichu. V letu 1899 je uvedel pojem Borelove vsote, sumacijsko metodo za divergentne vrste.

Deloval je zlasti na področju teorije mere. Skupaj z Baireom in Lebesgueom je bil pionir na področju teorije mere in njene uporabe v teoriji verjetnosti. Borelova možica je vsaka množica v topološkem prostoru, ki se jo da tvoriti iz odprtih množic (ali enakovredno iz zaprtih množic) z operacijami števne unije, števnega preseka ali relativnega komplementa. V eni od njegovih knjig o verjetnosti iz leta 1909 se je pojavil zanimiv miselni preskus, ki je v popularni kulturi postal znan kot izrek o neskončni opici. Objavil je tudi niz raziskovalnih člankov (1921-27) v katerih je prvič definiral strategijo v teoriji iger.

Znan je njegov izrek v teoriji diofantskih približkov.

Leta 1913 in 1914 je v svojem razlagalnem delu povezal hiperbolično geometrijo in posebno teorijo relativnosti.

V 1920-ih, 1930-ih in 1940-ih je bil dejaven v politiki. Leta 1922 je ustanovil ISUP, najstarejšo francosko šolo za statistiko. Med letoma 1924 in 1936 je bil član Fracoske narodne skuščine. Leta 1925 je bil pomorski minister v kabinetu Paula Painlevéa. Med 2. svetovno vojno je bil član francoskega odpora.

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 MacTutor History of Mathematics archive
  3. podatkovna baza Sycomore
  4. 4,0 4,1 4,2 Борель Эмиль // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.

Zunanje povezaveUredi