Zahodna armenščina
Zahodna armenščina (zahodnoarmensko Արեւմտահայերէն, latinizirano: Arevmdahayeren [ɑɾɛvmədɑhɑjɛˈɾɛn])[a] je ena od dveh standardiziranih[2] oblik sodobne armenščine, druga pa je vzhodna armenščina. Zahodno armenski jezik temelji predvsem na istanbulskem armenskem narečju, medtem ko vzhodno armenski jezik temelji na erevanskem armenskem narečju.
| Zahodna armenščina | |
|---|---|
| Արեւմտահայերէն (Arevmdahayerēn) | |
| Materni jezik | Turčija (Armensko višavje), Ciper, Libanon, Sirija |
Št. maternih govorcev | 1,6 milijonov (2019)e27 |
indoevropski
| |
| Pisava | armenska abeceda (skoraj vedno v klasični armenski ortografiji) |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-3 | hyw |
| Linguasphere | 57-AAA-ac |
 Zemljevid armenskih narečij v začetku 20. stoletja: -gë narečja, ki ustrezajo zahodno armenskemu jeziku, so označena z rumeno barvo. | |
 Zahodna armenščina je klasificirana kor Ranljiva glede na UNESCOov Atlas of the World's Languages in Danger[1] | |
Pred začetkom 20. stoletja so v Osmanskem cesarstvu govorili tudi različna zahodnoarmenska narečja, predvsem v vzhodnih regijah, kjer so zgodovinsko živeli Armenci. Te regije so bile znane kot Zahodna Armenija. Danes obstaja več različic zahodno armenskega jezika, ki jih govorijo ljudje različnih skupnosti. Na primer:
- hemšetsko narečje govorijo ljudstva Hemšinov[3]
- narečja Armencev iz Kessaba, Latakije in Jisr al-Šughura v Siriji, Andžarja v Libanonu ter Istanbula in Vakıflıja v Turčiji (del narečja "Sueidia").
- Sasunsko in muško narečje v nekaterih vaseh v sodobni Armeniji, kot sta Bazmaberd in Sasnašen.
- Kilikijsko narečje se govori na Cipru, kjer se poučuje v armenskih šolah (Nareg), in je prvi jezik približno 3.000 ljudi armenskega porekla.
Oblike karinskega narečja zahodno armenskega jezika govorijo v severni Armeniji, predvsem v Gjumriju, Artiku, Akhurjanu in okoli 130 vaseh v provinci Širak.[4] Prav tako ga govorijo Armenci v provinci Samtskhe–Javakheti v Gruziji (Akhalkalaki, Akhaltsikhe).[5]
Zahodno armenski jezik je večinoma jezik diaspore in ni uradni jezik nobene države, se sooča z izumrtjem, saj njegovi domači govorci zaradi pritiskov da bi se asimilirali v države gostiteljice, saj njegovi naravni govorci izgubljajo tekoče znanje zahodne armenščine. Po podatkih Ethnologue je 1,58 milijona naravnih govorcev zahodne armenščine, predvsem v Turčiji, Armeniji, Gruziji, Libanonu in Iraku. Jezik je klasificiran kot ogrožen (stopnja 6b), kar pomeni, da je prenos jezika med generacijami moten.[6]
Klasifikacija
urediZahodna armenščina je indoevropski jezik in je del armenske vejo jezikovne družine. V to vejo spadata še vzhodna in klasična armenščina. Glottolog navaja, da so glavna narečja zahodno armenskega jezika antiohisko, artialsko, maloazijsko, bolujsko, hemšetsko, kilikijsko, mus-tigranakertsko, stanozsko, vansko in jozgatsko.[7]
Vzhodno armenski in zahodno armenski jezik sta večinoma razumljiva med seboj za tiste uporabnike, ki so izobraženi ali pismeni v drugem jeziku. Nepismeni ali polpismeni uporabniki enega jezika imajo lahko težave z razumevanjem druge različice. Ena od fonoloških razlik razlik med tema dvema jezikoma je, da so zveneči zaporniki v vzhodni armenščini nezveneči v zahodni armenščini.[8]
Govorci
urediZahodno armenščino govorijo Armenci v večjem delu Srednjega vzhoda, razen v Iranu in Rostovu na Donu v Rusiji. Je ogroženi jezik, ki ga kot prvi jezik govori le majhen odstotek Armencev v Turčiji. Statistike kažejo, da 18 odstotkov armenske skupnosti v Turčiji govori zahodno armenski jezik, medtem ko je ta odstotek med mlajšimi ljudmi le 8 odstotkov.[9] Pomembne skupine govorcev zahodno armenskega jezika kot drugega jezika, so med diasporo, ki govori zahodno armenščino L2 v Libanonu (Bejrut), Siriji (Alep, Damask), Kaliforniji (Fresno, Los Angeles) in Franciji (Marseille).[10]
Zahodna armenščina je bila nekoč prevladujoča različica armenščine. Vendar je zaradi armenskega genocida veliko govorcev zahodne armenščine umrlo ali bilo izgnanih. Tisti, ki so zbežali v Vzhodno Armenijo, zdaj govorijo bodisi vzhodno armenski jezik ali pa so v diglosični situaciji, kjer uporabljajo zahodno armenska narečja v neformalnih situacijah in vzhodno armenski standard v formalnih okoliščinah. Edino zahodnoarmensko narečje, ki se danse še govori na območju Zahodne Armenije, je hemšetsko narečje - hemšini, ki so se spreobrnili v islam, niso postali žrtve armenskega genocida.[navedi vir]
Na Mednarodni dan maternega jezika, 21. februarja 2009, je UNESCO izdal novo izdajo Atlas of the World's Languages in Danger (Atlas ogroženih jezikov sveta), kjer je zahodni armenski jezik v Turčiji opredeljen kot zagotovo ogrožen jezik.[11][12]
Opombe
uredi- ↑ Izgovarja se Arevmtahayeren [ɑɾɛvmətɑhɑjɛˈɾɛn] v vzhodni armenščini in zapisno արևմտահայերեն v reformirani ortografiji.
Sklici
uredi- ↑ »UNESCO Atlas of the World's Languages in danger«. www.unesco.org. Arhivirano iz spletišča dne 2. avgusta 2018. Pridobljeno 3. marca 2021.
- ↑ Chahinian, Talar; Bakalian, Anny (1. januar 2016). »Language in Armenian American communities: Western Armenian and efforts for preservation«. International Journal of the Sociology of Language (v angleščini) (237): 37–57. doi:10.1515/ijsl-2015-0034. ISSN 1613-3668.
- ↑ Victor A. Friedman (2009). »Sociolinguistics in the Caucasus«. V Ball, Martin J. (ur.). The Routledge Handbook of Sociolinguistics Around the World: A Handbook. Routledge. str. 128. ISBN 978-0415422789.
{{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter|chapterurl=(predlagano je|chapter-url=) (pomoč) - ↑ Baghdassarian-Thapaltsian, S. H. (1970). Շիրակի դաշտավայրի բարբառային նկարագիրը. Bulletin of Social Sciences (v armenščini) (6): 51–60. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2019. Pridobljeno 24. marca 2013.
- ↑ Hovannisian, Richard, ur. (2003). Armenian Karin/Erzerum. Costa Mesa, California: Mazda Publ. str. 48. ISBN 9781568591513.
Thus, even today the Erzerum dialect is widely spoken in the northernmost districts of the Armenian republic as well as in the Akhalkalak (Javakheti; Javakhk) and Akhaltskha (Akhaltsikh) districts of southern Georgia
- ↑ »Armenian, Western | Ethnologue Free«. Ethnologue (Free All) (v angleščini). Pridobljeno 25. decembra 2023.
- ↑ »Glottolog 4.3 – Western Armenian«. glottolog.org. Pridobljeno 11. maja 2021.
- ↑ »Armenian alphabet, language and pronunciation«. Omniglot.com. Pridobljeno 30. decembra 2017.
- ↑ LLC, Helix Consulting. »Turkologist Ruben Melkonyan publishes book "Review of Istanbul's Armenian community history"«. Panorama.am. Pridobljeno 30. decembra 2017.
- ↑ Seyfarth, Scott; Dolatian, Hossep; Guekguezian, Peter; Kelly, Niamh; Toparlak, Tabita (9. oktober 2023). »Armenian (Yerevan Eastern Armenian and Beirut Western Armenian)«. Journal of the International Phonetic Association (v angleščini): 1–34. doi:10.1017/S0025100323000130. ISSN 0025-1003.
- ↑ UNESCO Culture Sector, UNESCO Interactive Atlas of the World's Languages in Danger, 2009
- ↑ »UNESCO: 15 Languages Endangered in Turkey, by T. Korkut, 2009«. Bianet.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2009. Pridobljeno 30. decembra 2017.
Bibliografija
uredi- Melkonian, Zareh (1990). [Practical Grammar – For Modern Armenian (Intermediate and Advanced Course)] (v armenščini) (Fourth izd.). Los Angeles.
{{navedi knjigo}}:|trans-title=potrebuje|title=or|script-title=(pomoč) - Sakayan, Dora (2000). Modern Western Armenian For the English-speaking World: A Contrastive Approach. Montreal: Arod Books. ISBN 0-9699879-2-7.
- Samuelian, Thomas J. (1989). A Course in Modern Western Armenian: Dictionary and Linguistic Notes. New York City, New York: Armenian National Education Committee. ISBN 0-9617933-2-5.
- Chahinian, Talar; Anny Balakian (16. december 2015). »Language in Armenian American communities: Western Armenian and efforts for preservation«. International Journal of the Sociology of Language (237). doi:10.1515/ijsl-2015-0034. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. februarja 2020. Pridobljeno 9. junija 2019.
- Vaux, Bert (1998). The Phonology of Armenian. Oxford: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-823661-0.
Zunanje povezave
uredi- Arak29 Vzhodna Armenija Arhivirano 26 December 2019 na Wayback Machine.
- Arak29 Zahodna Armenija
- Arak29 Tečaj sodobne zahodne Armenije Arhivirano 17 September 2019 na Wayback Machine.
- Spletni slovarji Arak29 Arhivirano 10 May 2017 na Wayback Machine.
- Etimologija Arak29 Arhivirano 26 September 2017 na Wayback Machine.
- Videoposnetki ljudi, ki govorijo armensko. Arhivirano 22 February 2012 na Wayback Machine.
Zahodnoarmenski spletni slovarji
- Nayiri.com (Knjižnica armenskih slovarjev):
- Բառգիրք հայերէն լեզուի rev. Antranig Granian (približno 18.000 izrazov; objavljeno leta 1998 v Bejrutu). Odličen slovar za študente.
- ՀԱՅՈՑ ԼԵԶՈՒԻ ՆՈՐ ԲԱՌԱՐԱՆ izšla v dveh zvezkih v Bejrutu leta 1992 (približno 56.000 naslovnih besed). Verjetno najboljši zahodnoarmenski slovar, ki je trenutno na voljo.
- ՀԱՅԵՐԷՆ ԲԱՑԱՏՐԱԿԱՆ ԲԱՌԱՐԱՆ Stepana Malkhasiantsa (približno 130.000 gesel). Eden od dokončnih armenskih slovarjev. (Definicije so v vzhodni armenščini, vendar vključujejo zahodnoarmenske pomene naslovnih besed.)
- ՀԱՅԵՐԷՆ ԱՐՄԱՏԱԿԱՆ ԲԱՌԱՐԱՆ avtor Hrachia Acharian (5062 besednih korenov). Dokončna študija zgodovine in izvora besednih korenin v armenščini. Vključuje tudi razlage vsakega korena besede, kot se uporablja danes. (Razlage so v vzhodni armenščini, vendar korenske besede zajemajo celoten armenski jezik, vključno z zahodno armenščino.)
- Armensko-angleški slovar (približno 70.000 vnosov).
- Angleško-armenski slovar (približno 96.000 vnosov).
- Armensko-francoski slovar (približno 18.000 vnosov).
- Francosko-armenski slovar (približno 20.000 gesel).