Wikipedija

Westkapelle

Westkapelle (zelandščina: Weskappel, lokalno: Wasschappel ) je vas z zgodovinskim statusom mesta v občini Veere na zahodnem koncu nekdanjega otoka Walcheren. Nahaja se v nizozemski provinci Zelandiji . Westkapelle je imela 1 januarja 2023 2.630 prebivalcev.[1]

Westkapelle

'Wasschappel (zelandščina)
mesto in nekdanja občina
Slike od leve proti desni; Stolp stare mestne hiše, stari mlin na veter, visoki svetilnik, obzorje, obala, muzej Polderhuis
Slike od leve proti desni; Stolp stare mestne hiše, stari mlin na veter, visoki svetilnik, obzorje, obala, muzej Polderhuis
Zastava Westkapelle
Zastava		Grb Westkapelle
Grb
Prikaz lege Westkapelle na zemljevidu občine Veere, Zelandija, Nizozemska
Prikaz lege Westkapelle na zemljevidu občine Veere, Zelandija, Nizozemska
Koordinati: 51°31′46″N 3°27′26″E / 51.52944°N 3.45722°E / 51.52944; 3.45722
DržavaZastava Nizozemske Nizozemska
ProvincaZastava Zelandije[[ Zelandija, Nizozemska|Zelandija]]
Občina=Zastava Veere Veere
Površina
 • Skupno8,95 km2
 • Kopno8,4 km2
 • Voda0,55 km2
Nadm. višina5 m
Prebivalstvo
 (maj 2014)[3]
 • Skupno2.630
 • Gostota253 preb./km2
DemonimWestkapelaar (zelandščina: Wasschappelaer)
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
4361
Omrežna skupina0118

Zgodovina

uredi

Westkapelle je bil morda ustanovljen v času Vikingov. [5] [6] Naselbina je dobila mestne pravice leta 1223, [7] [8] vendar kasneje ni dobila sedeža v deželnih stanovih Zelandije,[9] zato se je imenovala malo mesto . Status mesta Westkapelle je bil v 13. stoletju precejšen.[10] V Westkapelleju je bila glavna trgovina s sledom.[11] Okoli leta 1400 je zaradi številnih neviht mestno pristanišče postalo prenevarno za pristajanje ladij,[12] kar je povzročilo, da se je blaginja Westkapelle preselila v bolje zaščitena mesta.[13] [14] V tem času se je začela gradnja Westkapelskega morskega nasipa. [15] [16] [17] Leta 1453 je bilo mesto prodano gospodu Henriku Veerejskemu. [18] Leta 1540 je nasipe v mestu obiskal cesar Karel V. [13] [19] Do leta 1996 je bila Westkapelle samostojna občina. [20] V času, ko je bil Westkapelle malo mesto, se je tu odvijal letni sejem s pripadajočim strelskim klubom Gaaischieters.[21] [22]

 
Westkapelle, kmalu po bombardiranju.

Druga svetovna vojna

uredi

3. oktobra 1944 so morski nasip na južni strani vasi uničili britanski bombniki (ta dogodek se v Westkapelle še vedno preprosto imenuje t Bombardement ), z namenom, da bi poplavili Walcheren, da bi olajšali osvoboditev otoka izpod nemškega okupatorja.[23] [24] To bombardiranje je povzročilo smrt 158 prebivalcev mesta.

Samo mesto je bilo skoraj izbrisano z zemljevida zaradi bomb in prihajajoče morske vode.[24] [25] 1. novembra 1944 so se zavezniške čete z desantnimi plovili izkrcale severno in južno od nastale luknje v jezu. [26] [27] 12. oktobra 1945, več kot leto kasneje, je bila vrzel v nasipu zapolnjena. [23] [24] [28] Še vedno viden ostanek druge svetovne vojne je potok Westkappelse, ki je nastal zaradi bombardiranja.

Zgodovinske znamenitosti

uredi

Westkapelle je znan po svetilniku »Visoka luč«, ki ga lahko opazite takoj ob vstopu v nekdanje mesto. Ta stolp je ostanek [11] [14] gotske cerkve sv. Vilibrorda iz 15. stoletja, ki jo je v noči s 14. na 15. marec 1818 uničil požar. Leta 1831 so na preostali cerkveni stolp ali zvonik postavili svetilnik. Posebnost svetlobnega stolpa je, da se ne nahaja na sami morski obali, temveč na kopni strani kraja. To je bilo storjeno namenoma, da bi bilo v času, ko so bili nasipi še manj trdni, manj možnosti za nastanek škode v primeru poplave.[29] [30]

Poleg tega je na morski obali na severni strani kraja še drugi svetilnik, tako imenovana "železna kupola" . Oba svetilnika skupaj tvorita svetlobno črto, ki vodi ladijski promet v Oostgatu proti Zahodni Šeldi . "Visoka luč" s " svetilnikom Zoutelande " tvori črto rdeče luči za ladje iz Vlissingena.[31]

Edini mlin v Westkapelleju, ki je preživel vojno, je mlin De Noorman. Mlina De Roos in Princ Henrik nista preživela vojne, čeprav mlinski kamen slednjega še vedno stoji na nasipu kot vojni spomenik. [32]

Druga zanimivost je sam Westkappelski mosrski nasip, pet kilometrov dolg obmorski zid iz bazaltnega kamna v vrsti sipin, ki ščiti otok Walcheren pred morjem. [33] Pred Deltaworks je bil to znak Nizozemskega boja proti vodi.[34] [35] [36] Na južni strani nasipa, tudi na južni strani kopališča, se nahaja Zuiderhoofd, 96 metrov dolgi pomol, po katerem se lahko sprehodite.[37] Spomenik poplavljanju se nahaja na južnem delu nasipa, ki ločuje kopališče od Westkappelskega potoka.

V nekdanji polderski hiši je Muzej Nasip in vojna,[38] ki upravlja svetilnika Westkapelle Hoog in Noorderhoofd . [39] Spomenik tanku se nahaja v bližini polderja, na vrhu nasipa. [40]

  •  
    Westkapelle z mlinomDe Noorman na levi in svetilnikom Westkapelska visoka luč po desni.
  •  
    Svetilnik Westkapelska nizka luč na morski obalni strani Westkappelskega morskega nasipa.
  •  
    Mlin na veter De Noorman
  •  
    Fotografija iz zraka na Westkapelle, na kateri je jasno viden Westkappelski morski nasip.
  •  
    Westkappelski potok, zWestkapelsko visokim svetilnikom v ozadju.

Fotografije

uredi
  •  
    Trg
  •  
    Cerkev Moria
  •  
    Svetilnik Westkapelska visoka luč
  •  
    Svetlobni svetilnikWestkapelska nizka luč
  •  
    Hiše na trgu
 
Panorama nasipa in muzeja Polderhuis v Westkapelleju.
 
Panorama Westkapelle, nasip in plaža.
 
Zuiderhoofd, radarski stolp in postojanka KNRM

Glej tudi

uredi
  • Seznam nacionalnih spomenikov v Westkapelle
  • Seznam županov Westkapelle
  • Nasedanje Doris

Predloga:Appendix

  1. ↑ »Kerncijfers wijken en buurten« [Key figures for neighbourhoods]. CBS Statline (v nizozemščini). CBS. 2. julij 2013. Pridobljeno 12. marca 2014.
  2. ↑ {{navedi splet}}: Prazen sklic (pomoč)
  3. ↑ »Bevolkingsontwikkeling; regio per maand« [Population growth; regions per month]. CBS Statline (v nizozemščini). CBS. 26. junij 2014. Pridobljeno 24. julija 2014.
  4. ↑ {{navedi splet}}: Prazen sklic (pomoč)
  5. ↑ Wandeling door de geschiedenis van de smalstad Westcappel; speculatieve theorie
  6. ↑ Willebrordlegende
  7. ↑ J.G. Kruisheer (1986). Oorkondenboek van Holland en Zeeland tot 1299 dl. 2. Assen/Maastricht: Van Gorcum. str. 8-21.
  8. ↑ Cox, Joost C.M. (2012). »Westkapelle«. Repertorium van de Stadsrechten in Nederland (PDF). Oisterwijk: Stichting tot uitgaaf der bronnen van het oud-vaderlands recht. str. 198. Arhivirano iz prvotnega spletišča (pdf) dne 23. januarja 2022. Pridobljeno 30. junija 2022.
  9. ↑ Doeleman, F. (1982–1984). »Stad«. V ZB/KZGW (ur.). Encyclopedie van Zeeland. Pridobljeno 30. junija 2022.{{navedi enciklopedijo}}: Vzdrževanje CS1: zapis datuma (povezava)
  10. ↑ K. Baart (1889). Westkapelle, hare bevolkinge, Westkapelsche dijk. Geschiedkundig en karakteriseerend beschreven (PDF). Middelburg: J.C. & W. Altorffer. str. 9-13.
  11. ↑ 11,0 11,1 Hugo Franciscus van Heussen (1722). Oudheden en gestichten van Zeeland, behelzende de oudheden, opkomsten, Volume 1. C. Vermey. str. 240.
  12. ↑ Abraham Jacob van der Aa (1847). Aardrijkskundig Woordenboek der Nederlanden: S, Volume 10. Gorinchem: Noorduyn. str. 318.
  13. ↑ 13,0 13,1 Mattheus Smallegange (1696). Nieuwe Cronyk van Zeeland. J. Meertens. str. 628.
  14. ↑ 14,0 14,1 K. Baart (1889). Westkapelle, hare bevolkinge, Westkapelsche dijk. Geschiedkundig en karakteriseerend beschreven (PDF). Middelburg: J.C. & W. Altorffer. str. 13-17.
  15. ↑ M. H. Wilderom, Ing. (1968). Tussen Afsluitdammen en Deltadijken III; Midden-Zeeland. Rijkswaterstaat. str. 244-245.
  16. ↑ Peter Blom, Peter Henderikx, Aad de Klerk, Peter Sijnke, Ad Tramper (2009). Historische Atlas van Walcheren. Nijmegen: Vantilt. str. 45. ISBN 9789460040337.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  17. ↑ Dr. M.K. Elisabeth Gottschalk (1975). Stormvloeden en rivieroverstromingen in Nederland; II. Assen: Van Gorcum. str. 134.
  18. ↑ Peter Blom, Peter Henderikx, Aad de Klerk, Peter Sijnke, Ad Tramper (2009). Historische Atlas van Walcheren. Nijmegen: Vantilt. str. 19,35. ISBN 9789460040337.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  19. ↑ K. Baart (1889). Westkapelle, hare bevolkinge, Westkapelsche dijk. Geschiedkundig en karakteriseerend beschreven (PDF). Middelburg: J.C. & W. Altorffer. str. 22-27.
  20. ↑ »Gemeentelijke indeling op 1 januari 1997« (v nizozemščini). cbs. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 maart 2021. Pridobljeno 2022-01-10. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |archivedate= (pomoč); Prezrt neznani parameter |deadurl= (predlagano je |url-status=) (pomoč)
  21. ↑ Kermis, Stichting Cultuurbehoud Westkapelle, 13 juni 2014
  22. ↑ »Het gaaischieten op de kermis van Westkapelle. Achtergronden, tradities, gang van zaken« (pdf) (v nizozemščini). Juni 2014. Pridobljeno 17 januari 2022. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= in |date= (pomoč)
  23. ↑ 23,0 23,1 Peter Blom, Peter Henderikx, Aad de Klerk, Peter Sijnke, Ad Tramper (2009). Historische Atlas van Walcheren. Nijmegen: Vantilt. str. 62,63. ISBN 9789460040337.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  24. ↑ 24,0 24,1 24,2 M. H. Wilderom, Ing. (1968). Tussen Afsluitdammen en Deltadijken III; Midden-Zeeland. Rijkswaterstaat. str. 226-234.
  25. ↑ Kees Cijsouw (Oktober 2004). Doelwit dijk... bevrijdingsdrama. Middelburg: Den Boer/De Ruiter. str. 9. ISBN 90-74576-51-6.
  26. ↑ P. Davidse (2005). Westkapelle in vroeger tijden. Klaaswaal: Deboektant. str. 12. ISBN 90-5534-224-6.
  27. ↑ van Hoof, A.E.M. (december 2010). »Memories to share«. Zeeland. Zv. 2010. str. 145.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  28. ↑ Leo Hollestelle (1990). Een Dijk van een Dijk. De Westkappelse Zeedijk in de loop van de tijd. Middelburg: Waterschap Walcheren. str. 35-47. ISBN 90-9003808-6.
  29. ↑ Vuurtoren, Stichting Cultuurbehoud Westkapelle
  30. ↑ K. Baart (1889). Westkapelle, hare bevolkinge, Westkapelsche dijk. Geschiedkundig en karakteriseerend beschreven (PDF). Middelburg: J.C. & W. Altorffer. str. 65-69.
  31. ↑ »vuurtorensinnederland.nl, Het lage licht van Westkapelle« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 20. septembra 2022. Pridobljeno 20. septembra 2022. {{navedi splet}}: Prezrt neznani parameter |deadurl= (predlagano je |url-status=) (pomoč)
  32. ↑ De molens van Westkapelle; Stichting Cultuurbehoud Westkapelle, 25 juni 2013
  33. ↑ Leo Hollestelle (1990). Een Dijk van een Dijk. De Westkappelse Zeedijk in de loop van de tijd. Middelburg: Waterschap Walcheren. str. 64-85. ISBN 90-9003808-6.
  34. ↑ Isaak Tirion (1753). Tegenwoordige staat der vereenigde Nederlanden; vervolgende de beschryving van Zeeland dl.2. Isaak Tirion. str. 258-261.
  35. ↑ Kluiver, J.H. (1 januari 1980). »Een Reis Door Zeeland in 1774«. Archief KZGW. Zv. 1980. str. 143–144. {{navedi revijo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
  36. ↑ A.J. van der Aa (1849). Aardrijkskundig Woordenboek der Nederlanden: W-Y, Volume 12. Gorinchem: Noorduyn. str. 342.
  37. ↑ Het Grôôt 'ôôd of Zuiderhoofd, Stichting Cultuurbehoud Westkapelle
  38. ↑ Cats, Jacques (11 augustus 2001). »Oorlogsmuseum in Westkapelle« (v nizozemščini). Provinciale Zeeuwse Courant. str. 11. Pridobljeno 28 februari 2022. {{navedi novice}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= in |date= (pomoč)
  39. ↑ »Het Polderhuis gaat de Westkappelse vuurtorens als museum exploiteren« (v nizozemščini). Stichting Cultuurbehoud Westkapelle. 24 december 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 mei 2019. Pridobljeno 28 februari 2022. {{navedi novice}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= in |archivedate= (pomoč)
  40. ↑ Westkapelle, ‘Monument voor de 4e Commando Brigade’ Nationaal Comité 4 en 5 mei.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Westkapelle&oldid=6260686«