Vezaj
Vezaj ( - ) je najkrajše vezalno črtično ločilo (v primerjavi s pomišljajem krajša črtica), ki se uporablja za vezanje besed. Navadno je stičen (stični vezaj), včasih pa tudi nestičen (nestični vezaj).
- |
---|
Delitelji besed |
Splošna tipografija |
znak & (et, in) & |
Redkejša tipografija |
trozvezdje (asterizem) ⁂ |
Skladenjska/oblikoslovna raba
urediStični vezaj
urediStični vezaj (brez presledka z leve in z desne) pišemo:
- med deli zložene besede, ki bi bili v prosti zvezi povezani z besedico in ipd.: Avstro-Ogrska, črno-beli film, slovensko-švedski slovar, rumeno-rdeča zastava, v Breznik-Ramovšu;
- Medmeti iz istih ali podobnih sestavin se lahko pišejo z vezajem, če se sicer pišejo tudi skupaj ali narazen (ha-ha-ha ali hahaha ali ha ha ha).
- Medmeti iz istih ali podobnih sestavin se lahko pišejo z vezajem, če se sicer pišejo tudi skupaj ali narazen (ha-ha-ha ali hahaha ali ha ha ha).
- med sestavinami zloženk, nastalih iz podrednih zvez, če je prvi del števka oziroma več števk (20-letnica, 30-odstoten) ali črka oziroma več črk (A-vitamin, C-dur, TV-sprejemnik);
- zastarelo med sestavinami nekaterih zloženk z imenovalniško prvo sestavino (Slovenija-vino) – danes take zloženke pišemo skupaj (Slovenijavino);
- na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke ali sestavljanke tipa pet- in šestkratni znesek, strepto- in stafilokoki (značilno zlasti za strokovno pisanje);
- med števčno/številčno osnovo in končajem: a-jevska sklanjatev, 30-a leta;
- med kratico, pisano z veliki črkami, in končnico (ali podaljškom osnove), ki jo pišemo z malimi: TAM-a, pri NOB-ju;
- za naveznim členkom le pred kazalniškim pridevniškim, posamostaljenim ali prislovnim zaimkom: le-ta, le-tak;
- v tujih citatnih imenih: rendez-vous;
- v filozofskem jeziku med samostojnimi besedami, povezanimi v sklop: biti-tu-in-zdaj.
Nestični vezaj
uredi- med deloma dvojnega imena, če se obe enoti pregibata: Šmarje - Sap;
- med osebnim imenom in vzdevkom (Josip Murn - Aleksandrov) oziroma med prvotnim in prevzetim priimkom (Zofka Kveder - Jelovšek).
- V novejšem času se pri priimkih vezaj opušča.
- Vezaja ne pišemo v primerih, ko je en del prilastek (Ljubljana Šiška, ptica pevka).
- Pred vzdevki, ki nadomeščajo priimke, ne pišemo vezaja (Karel Veliki, Ivan Brez zemlje).
Neskladenjska/neoblikoslovna raba
urediNeskladenjsko/neoblikoslovno vezaj rabimo:
- za ločevanje zlogov: li-pa, po-ti-ca;
- za zaznamovanje nesamostojnih pomenskih delov besede: predpon (pra-), končnic (-a, -e), priponskih obrazil (-ost, -oča), medpon (-o-), vpon (-k- pri tikati) ...;
- za zaznamovanje končajev: rima na -ast;
- za zaznamovanje enote 00 pri zapisovanju denarnih zneskov (12 350,-- EUR).
Viri
uredi- Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 47–48.
- J. Skaza: Žepni pravopis za vsakdanjo rabo: pravopisna pravila, slogovni in pravopisni zgledi, Ljubljana, Jutro, 2006, str. 40–41.