Davorin Ravljen

pisatelj in novinar

Davorin Ravljen, slovenski pisatelj, novinar, urednik in prevajalec, * 7. november 1898, Šoštanj, † 26. junij 1965, Ljubljana.

Davorin Ravljen
Portret
Rojstvo7. november 1898({{padleft:1898|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})
Šoštanj
Smrt26. junij 1965({{padleft:1965|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (66 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of the Habsburg Monarchy.svg Avstro-Ogrska
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicnovinar, pisatelj

Davorin Ravljen se je rodil v družini obrtnikov (klobučarjev) in posestnikov. Ravljen je leta 1916 maturiral na celjski gimnaziji, kjer je kot član literarnega kluba celjskih gimnazijcev Kondor pod mentorstvom Rudolfa Maistra objavljal v listu Savinja prve pesmi. Po maturi je zadnja leta 1. svetovne vojne preživel kot avstro-ogrski vojak v zaledju. Po koncu vojne je v Zagrebu začel študirati pravo. Zaradi denarne stiske je leta 1922 študij opustil in se vrnil v Ljubljano. Zaposlil se je kot novinar in urednik pri časopisu Jutro (1922-1945), Slovenski poročevalec (1945-1948) in tedniku Tovariš (1948-1954). Večino svojega časnikarskega delovanja je posvetil kulturnim temam. V Jutru je predstavil številne najvidnejše slovenske umetnike. Tudi za Slovenski poročevalec in Tovariš je pokrival predvsem kulturo.

Prvo prozno delo, povest, Tulipan je objavil leta 1932. Reportažno knjigo spominov s poti od Sušaka do Krfa z naslovom Pot k mrtvim bataljonom (1935) in kroniko življenja v zaledju fronte Črna vojna (1938) so mu narekovale izkušnje iz 1. svetovne vojne. Napisal je še Zgodbe brez groze (1937) v katerih pripoveduje zabavne anekdote in mladinsko povest iz koroških krajev Šimej iz Roža v kateri izraža bolečino zaradi izgube Koroške. Vrh Ravljenovega ustvarjanja pa predstavlja povest Mrtvi ognjenik (1944) v kateri opisuje kiparja razpetega med pristno planinsko pokrajino in pokvarjeno mestno okolico na pragu 2. svetovne vojne.

Grob Davorina Ravljena na pokopališču Žale v Ljubljani

Zadnjih dvajset let življenja je posvetil predvsem prevajanju leposlovnih del iz nemščine, ruščine, srbščine, hrvaščine in makedonščine.

Davorin Ravljen se je 18. septembra 1926 v Celju poročil z Jelko Ravljen, rojeno Koderman, iz Starš, kjer je bil njen oče Janko Koderman učitelj, mama Marija pa sestra sadjarja in agronoma Jožefa Lešnika.


Glej tudiUredi

ViriUredi

  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002

Zunanje povezaveUredi

  • "Ravljen Davorin". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013.