Vela Luka
Vela Luka je manjše mesto in pristanišče na zahodnem delu otoka Korčula (Hrvaška), ki je središče občine Vela Luka; le-ta pa spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.
Vela Luka | |
|---|---|
 Vela Luka-panorama | |
  Vela Luka Geografska lega na Hrvaškem | |
| 42°57′40″N 16°43′10″E / 42.96111°N 16.71944°EKoordinati: 42°57′40″N 16°43′10″E / 42.96111°N 16.71944°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Dubrovniško-neretvanska županija |
| Občina | Vela Luka |
| Nadm. višina | 20 m |
| Prebivalstvo (2001) | |
| • Skupno | 4.380 |
| Poštna številka | 20270 Vela Luka |
| Vir: Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001. (kjer ni drugače navedeno). | |
GeografijaUredi
Vela Luka, ki leži na koncu istoimenskega zaliva, je največje naselje na otoku. Največji del meta leži na blagih pobočjih 150 m visokega vrha Splinski Rat, in ravnico pod vrhom 183 m visokega Humić-a. Samo mesto je z okoliškimi griči dobro zaščiteno pred severnimi in južnimi vetrovi, medtem pa je poleti izpostavljeno osvežujočemu maestralu. Mesto se je pričelo intenzivneje naseljevati v prvih desetletjih 19. stoletja.
V južnem kraku zaliva je ladjedelnica »Greben«, ki nudi usluge tudi navtičnim turistom. Pristaja se lahko ob pomolu, kjer morje doseže globino do 4 metre, ali ob 150 metrov dolgi pristaniški obali, kjer je morje globoko do 5 metrov. Zaliv je varen pred vetrovi, le kadar piha močan zahodnik so lahko valovi večji.
Na obali v mestnem parku stoji spomenik padlim partizanom, delo kiparja Mirka Ostoje. Jugozahodno od mesta se nahaja manjše jezero Blato. Velo Luko trajekt povezuje s Splitom ter Ublijem na otoku Lastovo.
PrebivalstvoUredi
V Veli Luki stalno živi 4380 prebivalcev (popis 2001).
| Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 1218 | 0 | 1940 | 2632 | 3563 | 4334 | 5026 | 4038 | 4091 | 4310 | 4297 | 4193 | 4398 | 4464 | 4380 |
GospodarstvoUredi
Prebivalci Vele Luke se ukvarjajo z poljedelstvom, vinogradništvom, ribolovom in predelavo rib, ladjedelništvom in turizmom.
Ob zalivu Kale, katerem so sloji »zdravilnega blata«, so zgradili moderen zraviliški kompleks »Kale«, v katerem nudijo medicinsko vodeno rehabilitacijo.
V kraju so poleg zdravilišča še hoteli: H.Adria, H.Dalmacija, H.Pojzedon in kamp Mindel.
ZgodovinaUredi
Vela Luka je bila naseljena že v neolitiku, kar dokazujejo najdbe v Veloj Spilji in najdbe na lokaciji Benificij. Tu so pri arheoloških izkopavanjih našli ostanke iz rimskega obdobja, verjetno gre za vilo rustiko. V predelu Gradina se nahaja cerkev sv. Ivana, ki se prvič omenja leta 1415.
V pristanišču so imeli v preteklih stoletjih posestniki iz Brača postavljena skladišča. Med temi skladišči je najstareše skladišče družine Ismaelli, katero je bilo zgrajeno 1480.
Mestni muzej ima prostore v palači »Franulović-Repak«. Poleg navedenega, imamo tudi zbirko slik sodobne umetnosti, fotografij in skulptur domačih in svetovnih umetnikov, ki je bila v 70. letih podarjena mestu Vela Luka. V veliki razstavi privatne Galerije Anke Prizmić-Sege, ki je bila odprta leta 1983, se hranijo številne skulpture in slike te priznane umetnice, rojene v Veli Luki.
Med drugo svetovno vojno je bil konec leta 1943 v naselju nastanjen 3. bataljon 1. prekomorske brigade[2].
Viri in opombeUredi
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
- ↑ Srečko Vilhar, Albert Klun: Prva in druga prekomorska brigada (Nova Gorica, 1967), 268.
Glej tudiUredi
Zunanje povezaveUredi
| Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Vela Luka |