Rečni režim pomeni nihanje vodnega stanja reke med letom. Razlike so v poglavitni meri posledica mesečnih padavin, taljenja snega ali ledu, v manjši meri pa intenzivnosti izhlapevanja, vpliva kraškega zadrževanja vodnega odtoka in podobno. Višek vodnega stanja se zato ne ravna povsem po višku padavin.

Tipologija uredi

Če vpliva le en dejavnik, govorimo o enostavnih pretočnih režimih, za katere je značilen en višek in en nižek pretoka. Taki režimi so sledeči:

  • snežni ali nivalni
  • dežni ali fluvalni
  • ledeniški ali glacialni

Če pa vplivata dva dejavnika, govorimo o mešanih pretočnih režimih z dvema viškoma in dvema nižkoma. Sem spadata:

  • snežno-dežni ali nivalno-fluvialni
  • dežno-snežni ali fluvialno-nivalni

Poznamo tudi kombinirane pretočne režime, ki so značilni za daljše reke, vzdolž katerih se izmenjujejo prej omenjeni režimi. Snežni ali nivalni režim ima višek ob prehodu pomladi v poletje. Primer tega sta reki Mura in Drava. Dežni ali fluvalni režim ima višek v pozni jeseni (novembra), nižek pa poleti. Značilen je za primorske reke v južnem delu jadranskega povodja, kot so Reka, Rižana ali Dragonja. Snežno-dežni oz. nivalno-fluvialni režim ima glavni višek pozno pomladi, drugi manj izrazit višek pa jeseni. Nižek ima pozimi. Dežno-snežni oz. fluvialno-nivalni režim ima glavni višek zgodaj pomladi, drugi višek pa jeseni. Nižek ima poleti. Ta režim imajo reke Sora, Sava, Krka in Kolpa.

Viri uredi

  • Geografija Slovenije, Slovenska matica v Ljubljani, 1998, ISBN 961-213-060-4
  • Senegačnik, Jurij, 1957 - Slovenija 1 : geografija za 3. letnik gimnazij / Jurij Senegačnik ; [zemljevidi in grafikoni Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Mateja Rihtaršič ; ilustracije Gregor Markelj ; fotografije Andreja Senegačnik, Jurij Senegačnik, Rudnik lignita Velenje]. - 2. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2009