Wikipedija

Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik

< Uporabnik:Pinky sl
To je peskovnik uporabnika Pinky sl. Uporabnikov peskovnik je podstran uporabnikove strani. Služi testiranju in razvijanju strani in ni enciklopedični članek.

To so uporabnikovi peskovniki: peskovnik p1 p2 p3 p4 p5 p6 p7 pFormatnum pW

 

Gravura Oriona iz Uranometrije Johanna Bayerja, 1603 (Knjižnica mornariškega observatorija ZDA)

V grški mitologiji je bil Orion (/əˈraɪən/; starogrško: Ὠρίων ali Ὠαρίων; Latinsko : Orion)[1] velikan in lovec, ki ga je Zevs (ali morda Artemida) postavil na nebo kot ozvezdje Oriona.

Stari viri pripovedujejo več različnih zgodb o Orionovem življenju. Pripovedi govorijo o dveh glavnih verzijah njegovega rojstva in različnih zgodbah o njegovi smrti. Nekatere od najpomembnejših dogodkov v njegovem življenju so: rojstvo v Beociji, obisk otoka Hios, kjer je srečal Merope in jo posilil, nato slepitev s strani njenega očeta, ovrnitev vida na otoku Lemnos povrnil vid, lov z boginjo Artemido na Kreti, smrt, bodisi zaradi Artemidine puščice ali pika velikega škorpijona, ki je postal ozvezdje Škorpijon, in njegovo povzdignjenje med zvezde.[2] Mnogi stari viri ne omenjajo vseh teh dogodkov, nekateri pa se osredotočajo le na eno zgodbo. Te zgodbe so morda sprva obstajale samostojno in ni jasno, ali so razlike v pripovedih zaradi želje po krajšem pripovedovanju ali zaradi resničnih nesoglasij.

V grških mitih se Orion prvič pojavi kot veliki lovec v Homerjevi Odiseji, kjer ga Odisej sreča kot senco v podzemlju. Čeprav zbiratelji mitov iz helenističnega in rimskega obdobja omenjajo osnovne dele Orionove zgodbe, ni ohranjene celovite literarne obravnave njegovih dogodivščin, kot so na primer pripovedi o Jazonu v Apolonijevi Argonavtiki ali Evripidovi Medeji. Vendar pa so ohranjeni drobci zgodb o Orionu spodbudili raziskovanje in domneve o grški prazgodovini in mitih.

Orion je imel več vlog v starogrški kulturi. Najbolj znana je njegova vloga lovca, čeprav o njem ni veliko podatkov; je tudi poosebitev istoimenskega ozvezdja. V enem izmed mitov je navedeno, da je Orion odgovoren za današnjo obliko Sicilske ožine.

Opombe uredi

  1. ↑ The Latin transliteration Oarion of Ὠαρίων is found, but is quite rare.
  2. ↑ Scholia on Homer, Iliad 18.486 citing Pherecydes

Sklici uredi

  • Giovanni Boccaccio; Genealogie Deorum Gentilium Libri. ed. Vincenzo Romano. Vol. X and XI of Opere, Bari 1951. The section about Orion is Vol XI, p. 557–560: Book IX §19 is a long chapter about Orion himself; §20–21 are single paragraphs about his son and grandson (and the genealogy continues through §25 about Phyllis daughter of Lycurgus).
  • Natalis Comes: Mythologiae siue explicationis fabularum libri decem; translated as Natale Conti's Mythologiae, translated and annotated by John Mulryan and Steven Brown; Arizona Center for Medieval and Renaissance Studies, 2006. ISBN 978-0-86698-361-7 This is cited by the page number in the 1616 printing, followed by the page in Mulryan and Brown. The chapter on Orion is VIII, 13, which is pp. 457–9 Tritonius; II 751–5 Mulryan and Brown.
  • Joseph Fontenrose Orion: The Myth of the Hunter and the Huntress Berkeley : University of California Press (1981) ISBN 0-520-09632-0
  • Gantz, Timothy, Early Greek Myth: A Guide to Literary and Artistic Sources, Johns Hopkins University Press, 1996, Two volumes: ISBN 978-0-8018-5360-9 (Vol. 1), ISBN 978-0-8018-5362-3 (Vol. 2).
  • E. H. Gombrich: "The Subject of Poussin's Orion" The Burlington Magazine, Vol. 84, No. 491. (Feb., 1944), pp. 37–41
  • Robert Graves, The Greek Myths Penguin 1955; ISBN 0-918825-80-6 is the 1988 reprint by a different publisher.
  • Hard, Robin (2015), Eratosthenes and Hyginus: Constellation Myths, With Aratus's Phaenomena, Oxford University Press, 2015. ISBN 978-0-19-871698-3.
  • Karl Kerényi, Gods of the Greeks, tr. Norman Cameron. Thames and Hudson 1951. ISBN 0-500-27048-1 is a reprint, by the same publisher.
  • Karl Kerényi, Dionysus: Archetypal Image of Indestructible Life. Princeton University Press, 1976. ISBN 0-691-09863-8
  • David Kubiak: "The Orion Episode of Cicero's Aratea" The Classical Journal, Vol. 77, No. 1. (October–November, 1981), pp. 12–22.
  • Most, G.W. (2018a), Hesiod, Theogony, Works and Days, Testimonia, Edited and translated by Glenn W. Most, Loeb Classical Library No. 57, Cambridge, Massachusetts, Harvard University Press, 2018. ISBN 978-0-674-99720-2. Online version at Harvard University Press.
  • Roger Pack, "A Romantic Narrative in Eunapius"; Transactions and Proceedings of the American Philological Association, Vol. 83. (1952), pp. 198–204. JSTOR link. A practicing classicist retells Orion in passing.
  • H. J. Rose (1928). A Handbook of Greek Mythology, pp. 115–117. London and New York: Routledge, 1991. ISBN 0-415-04601-7.

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Pinky sl/Peskovnik.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:Pinky_sl/Peskovnik&oldid=6207305«