Wiki
Dobrodošli, Arbiter!

Veseli nas, da ste se odločili ter se pridružili vse večjemu mednarodnemu občestvu wikipedistov, sodelavcev Wikipedije. Predlagamo, da sprva pogledate krajši uvod, ki vam bo pomagal narediti prve korake pri urejanju ene največjih spletnih enciklopedij. Če potrebujete pomoč, si preberite Pomoč:Vsebina ali pa se obrnite na dejavne uporabnike, administratorje. Lahko pa svoja vprašanja postavite tudi Pod lipo (o Wikipediji) ali Oraklju (splošna vprašanja). Urejanje lahko preizkušate v peskovniku.

Začnete lahko tako, da si ustvarite svojo uporabniško stran in dodate svoje ime na sezname Wikipedistov. Svoje prispevke na pogovornih straneh (ne pa tudi v člankih!) samodejno podpišete z uporabo štirih tild (~~~~); s tem se bo dodal vaš podpis in datum.



English: You don't speak Slovene? Welcome, please visit the Embassy and also put {{user sl-0}} on your user and/or talk page.

Français: Vous ne parlez pas Slovène? Bienvenue, visitez l'Ambassade et ajoutez {{user sl-0}} sur votre page utilisateur.


LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 18:34, 14 december 2006 (CET)

Infopolje MišiceUredi

Sprašujem se, ali ima predloga {{Infopolje Misice}} sploh smisel. Mišic v človeškem telesu je prek 650 in pmm bi jih kazalo vse skupaj navesti v seznamu, v predlogah pa razdeliti po regijah (tako kot so to storili na en:List of muscles of the human body). Predlagam tudi preimenovanje predloge, saj ne gre za infopolje. 'Predloga:Mišice teinte regije' (s š-jem) bi popolnoma ustrezalo. --Eleassar pogovor 11:47, 23 december 2006 (CET)


Hjah. To sem malo bluzil, nič resnega nisem hotel narediti. Učim se pomalem htmlja. Tisto z mišicami me je prijela vročica, ko sem videl eno škrbino o mišicah torza, potem pa sem hotel noter vnesti celega hudiča.Arbiter 19:32, 23 december 2006 (CET)

DovoljenjaUredi

Prosim, določi sliki Slika:Filozofi.png dovoljenje. Če si jo res sam izdelal, ti priporočam {{PD-self}} (javna last). --Domen 10:18, 24 december 2006 (CET)

Problem ploščine krogaUredi

Problem ploščine kroga, bolj kot berem, manj razumem. Kaj je pravzaprav problem? Imaš kak vir?--Andrejj 22:01, 7 januar 2007 (CET)

Nariši s šestilom poljuben krog, čimvečji, da boš lahko bolje meril. Nariši dve poljubni sekanti. Izmeri eno sekanto in izmeri lok, ki poteka od enega krajišča sekante do drugega. Enako stori z drugo sekanto. Za oba primera izračunaj razmerje med sekanto in lokom. Ugotovil boš, da tam, kjer imaš krajšo sekanto dobiš razmerje, ki je bližje 1. Če se s sekanto pomikaš proti obodu krožnice si vse bližje razmerju 1. V sami točki kjer sekanta postane tangenta ni dimenzije, ker točka nima dimenzije. Polmer ima dimenzijo, toda samo eno. Dolžino. Torej če seštevaš polmere ne moreš dobiti ploščine, ampak le dolžino-vektor. Seveda infinitezimalni račun naredi prevaro in sešteje ploščino med polmeri,ki so si tako blizu, kot le hočemo. Pri tem pride neizogibno do napake, saj je ploščina abstrakta in sledi pravilom infinitezimalnega računa, ki po definiciji ne daje točnega rezultata. Ne poznaš pa konkretne ploščine. Konkretno lahko prideš do ploščine na dva načina, kot sem ju opisal. S pi ali pa brez pi. Oba sta približek ploščine, kakor tudi rezultat infinitezimalnega računa. Matematika 21. stoletja ni sposobna izračunati ploščine kroga, ampak daje le približke, ki so vezani na pi, ki je nedoločen(ima zelo veliko, nihče ne ve koliko decimalnih mest) ali pa geometrijsko, ki ne upošteva integralnega računa. Oba načina sta približka. Arbiter 22:55, 7 januar 2007 (CET)

Oprosti, ampak tole je milo rečeno neumnost!? Ploščina je že od prastarih Grkov dalje Pi*r^2, pi pa ima točno določeno število decimalk: neskončno. --Andrejj

In kako boš izračunal natančno ploščino, če je neskončno decimalk? Če imaš v dvorazsežnem prostoru dva nekolinearna vektorja lahko izraziš vsak vektor v dvorazsežnem prostoru. Tako so nas učili v srednji šoli na srednješolski stopnji. Vendar, če ima le en vektor vrednost, ki je transcedentalna(recimo PI,3,14....), potem vsota dveh nekolinearnih vektorjev ne da vektorja, ampak vrednost, ki je matematično nedoločljiva, saj je vsota vektorjev limita, ki se približuje neki vrednosti, doseže pa je ne, če tako hočemo. In dokler ni vsote, ni rezultata. Predstavljaj si, da imaš neskončen zoom in zoomiraš vsoto dveh nekolinearnih vektorjev (lahko jih je N, toda potem nemoreš zoomirati, ker nimaš N-dimenzionalnega zooma). Približaš in vidiš, da se vektorja ne stikata in pomnožiš enega z PIjem, ki mu določiš 4 decimalke. Spet zoomiraš in vidiš, da se še vedno ne stikata in znova pomnožiš vektor s PIjem, ki mu določiš naslednjo decimalno mesto. In tako naprej AD INFINITUM. Toda nihče nima toliko časa, da bi šel do neskončnosti, tudi najboljši računalnik ne, zato je vsota nedoločljiva. Je zdaj kaj bolj jasno?

Seveda je za praktika ali fizika ali inženirja tole le navadno nakladanje, ki v realnosti ne pomeni nič, ker lahko kljub temu gradimo stavbe, stroje,... Pogovarjamo se na strogo matematični ravni in to še posebej STROGI ravni. Če hočeš-filozofski ravni (ker se tako fajn sliši). Vse kar vidiš okoli sebe je v svojem bistvu nedoločljivo z matematiko. In če si gledal film PI, si si že naredil škodo. Če pa ga nisi pa ga ne priporočam, saj je navadno sranje, čeprav je zelo cenjen med povprečnimi matematiki, ki se trudijo z matematiko razložiti vse.

Bojim se, da je tudi (ali predvsem) za matematika tole le navadno nakladanje. Ploščina je natančno π*r^2 (če je recimo r=1, potem je pl=π). Za inženirje pa je približek na par decimalk dovolj. Filma sicer nisem gledal. --Andrejj 19:16, 8 januar 2007 (CET)

Če se potrudim in napišem v matematičnem jeziku bo še huje. Saj je vseeno. Naj odloči ljudstvo oz. tisti, ki odločajo o člankih. Če se briše tudi prav. Jaz s tem nisem nič izgubil.

Navedi recenzirani članek oz. drugo zanesljivo publikacijo, ki potrjuje tvoje trditve. Tukaj se predvsem ne gremo izvirnega raziskovanja. --Eleassar pogovor 21:36, 8 januar 2007 (CET)

To je stara zadeva in ni izvirno raziskovanje. Nimam vira o tem žal. Se bom pa potrudil in izbrskal kaj. V Bronštejnu že ne boš našel tega :))

Kvadratura kroga je še najbliže tvojim razglabljanjem.
Predlagam da pogovore podpišeš takole --~~~~ --Andrejj 08:26, 9 januar 2007 (CET)


Prvotni naslov je bil natanko tak, pa mi je Tone predlagal naj ga spremenim. In imel je prav. V strogem pomenu je kvadratura kroga problem, kako narisati krog z uporabo ravnila brez merila in šestila, ki ima enako površino, kot kvadrat narisan z istim orodjem. Iščem referenco.Arbiter 12:32, 9 januar 2007 (CET)

Evo našel link. Poglejte na članku. Drugačna interpretacija, vendar isto s... Sicer tam iz približno rata točno, toda to matematično ni korektno. Tiste izseke lahko ožaš do onemoglosti, pa ne boš dobil točne vrednosti. Je sedaj dovolj dobro?Arbiter 12:56, 9 januar 2007 (CET)

PZB:ProstorUredi

Ker te zanima matematika, lahko podaš svoje mnenje o brisanju predloge prostor? --Eleassar pogovor 16:39, 9 januar 2007 (CET)