Trebče, Trst
Trebče (italijansko Trebiciano) so naselje v občini Trst. Nahajajo se na kraški planoti, ob deželni cest št.1, približno na pol poti med zaselkoma Padriče in Opčine v Italiji, s 589 prebivalci. Naselje leži na nadmorski višini med 330 do 348 mnm.
Trebče Trebiciano | |
|---|---|
 Trg v Trebčah nad Trstom | |
  Trebče Geografski položaj v Italiji | |
| Koordinati: 45°40′21″N 13°49′30″E / 45.67250°N 13.82500°EKoordinati: 45°40′21″N 13°49′30″E / 45.67250°N 13.82500°E | |
| Država |  Italija |
| Dežela | Furlanija-Julijska krajina |
| Pokrajina | Tržaška pokrajina (TS) |
| Občina | Trst |
| Nadm. višina | od 330 do 348 m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 589 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 34149 |
| Klicna koda | 040 |
| Zaščitnik | Sveti Andrej |
Etimologija toponima (krajevnega imena)Uredi
Ime kraja se uvršča med toponime s slovansko pripono ‑jane in izhaja iz slovanske besede »trebiti, otrebiti, iztrebiti« navadno gozd. Merkù je kot stanovniška imena na ‑jane identificiral kot krajevna imena tudi Trebiciano, slov. Trebče v o. Trst (< *Trebečane), tako kot Iamiano, slov. Jamlje v o. Doberdob (< *Jamljane), Padriciano, slov. Padriče v o. Trst (< *Padričane), (Merkù 2006: str. 92, 149, 197). [1].
ZgodovinaUredi
Prva pisna omemba kraja Trebče sega na začetek 14. stoletja (ad Trebecanum). V času med 1300 in 1700 se za kraj v listinah uporablja ime »Trebecano«, »Trebechano«, »Tribichian«, »Treybechano«, a po letu 1700 »Trebich«. V srednjeveškem fevdalnem času je bil kraj najprej last kapitlja tržaške cerkve, potem pa ga je (1363) zasedel goriški grof, nato ga kupi tržaška plemiška družina Bonomo. Okoli leta 1450 je Danijel Bonomo posest vasi dajal v najem Adreju Sivcu.
Od začetka 18. stoletja se kot vodilna družina v kraju pojavlja družina »Kralj« iz katere je zelo pogosto župan. Leta 1818 je bilo v kraju 62 hiš s 332 prebivalci, leta 1846 pa že 479, nato leta 1884 ima kraj že 134 hiš in 693 prebivalcev. Leta 1868 kraj dobi šolo in učitelja, 1871 pa postavijo šolsko poslopje, V Trebčah so se ljudje v glavnem ukvarjali z obdelovanjem njiv in z vzrejo živine; vendar dohodki od kmetijstva niso zadoščali, morali so si »izumiti« druge poklice, v nekaterih primerih zelo oddaljene od kmetijskega sveta, ki bi jim prinesli alternativni dohodek. Mnogi so delali na posestvu Burgstaller - Bidischini v vasi Bani, nekateri v bližnjih kamnolomih peščenjaka. V Trebčah, v središču kraja, ostajajo številna drevesa murve, kar dokazuje pridelavo sviloprejke. Od sredine 19. stoletja so ženske vsak dan hodile v mesto Trst prodajat mleko od vrat do vrat Trebenski vrh je znan tudi kot "Sella Marchesetti" v spomin na Carla de Marchesettija (Trst 1850-1926), uglednega botanika in paleontologa, direktorja Državnega naravoslovnega muzeja in Botaničnega vrta. Na kraški planoti je bil vse do zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja vadbeni poligon za tankovsko divizijo, nastanjeno v bližnji vojašnici "Monte Cimone" v vasi Bani.
Spomeniki in zanimivostiUredi
- Jama Labodnica
V bližini Trebč, 1,5 km od centra kraja so leta 1841 na dnu Trebenskega brezna odkrili 329 m globoko Jamo Labodnico, na dnu katere po prostrani 90 m visoki Lindnerjevi jami teče reka Timava. Prvič jo je leta 1841 raziskal Anton Frederick Lindner med raziskavami podzemnega toka Timave, za katerega so upali, da ga bodo lahko izkoristili za oskrbo mesta Trst z vodo.
- Cerkev Svetega Andreja, razširjeno leta 1864, v kateri so lepo ohranjene freske slovenskega slikarja Toneta Kralja.
Etnična sestava prebivalstvaUredi
Po popisu prebivalstva iz leta 1911 se je 97,7 % prebivalcev v kraju Trebče opredelilo, da so Slovenci oziroma da je njihov materni jezik slovenščina.[2]
SkliciUredi
- ↑ Merkù 2006 – Merkù, P., Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, Uredila M. Furlan in S. Torkar, Ljubljana
- ↑ Thomas, Lee; Lokar A. (1977) Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy, Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str. 28.
ViriUredi
- Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.