Opčine
Ópčine (tržaško-beneško Opcina, italijansko (Villa) Opicina) so satelitsko naselje Trsta s 7.500 do 8.000 prebivalci, poleg Trsta največje naselje Tržaške občine in (slovenskega) Krasa na obeh straneh meje.
Opčine Opicina | |
|---|---|
 Kraška pustna povorka na Opčinah | |
  Opčine Geografski položaj v Italiji | |
| Koordinati: 45°41′15″N 13°47′19″E / 45.68750°N 13.78861°E | |
| Država |  Italija |
| Dežela | Furlanija - Julijska krajina |
| Pokrajina | Trst |
| Občina | Trst |
| Nadm. višina | 330 m |
| Prebivalstvo (2009)[1] | |
| • Skupno | 7.570 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 34151 |
| Klicna koda | (+39) 040 |
| Zaščitnik | Sveti Viktor |
Opčine so središče Tržaškega krasa in ležijo na kraškem robu nad Trstom. Z mestom ga je povezoval Openski tramvaj. Tretjina prebivalcev naselja je slovenske narodnosti. Prebivalci Opčin se imenujejo »Ópenci« in »Ópenke«; ustrezni pridevnik je »ópenski«. Po Opčinah se imenuje Openska dekanija, ki je edina večinsko slovenska dekanija Tržaške škofije.
Na obrobju naselja Opčine so zrasla nova naselja Kraška vas (Villa Carsia) in Opčine-Polje (Opicina Campagna).
Ime
urediEtimologija
urediKraški toponim Opčine je izveden iz slovenskega samostalnika opačína, »kraj, kjer biva opat (ali kjer je opatija)«, kar je izpričano kot Opatschina tudi v hrvaški toponomastiki iz 15. stoletja na otoku Ugljenu (Zadar). Za premik naglasa z naglašenega -a- in njegovo poznejše izginotje naj bi bil nekako odgovoren splošni vpliv nemščine. Tak razvoj dokazujejo vmesne oblike kot Opachiena (s konca 16. stoletja).[2][3]
Oblike italijanskega poimenovanja
urediSkozi zgodovino so se poimenovanja naselja spreminjala, prvo italijansko ime mesta je bilo »Opcina«, po Rapalski pogodbi »Opicina« ali »Villa Opicina«. V času fašizma tudi »Poggioreale del Carso«.
Zgodovina
urediNastanek naselja
urediIz nepomembne kraške vasice je naselje nastalo ob enem glavnih cestnih izhodov iz Trsta proti notranjosti nekdanje Avstro-Ogrske monarhije. Sredi 19. stoletja je bila tod speljana Južna železnica, ki je povezala Dunaj s Trstom, leta 1906 pa so nanjo priključili tudi Bohinjsko progo, ki je vodila od Jesenic do Trsta, s čimer so Opčine postale tudi pomembno železniško križišče. Pomembni dejavnik razvoja je bila tudi obmejna lega, tu je bil poleg mejne železniške postaje zgrajen tudi mednarodni mejni prehod Fernetiči, s transportnim terminalom. Opčine so veliko pridobile s špediterskimi in drugimi obmejnimi dejavnostmi. Naselje se je močno povečalo zaradi številnih Italijanskih priseljencev iz Istre, ki so po določitvi nove italijansko-jugoslovanske državne meje zapustili svoje domove na območjih Istre in Dalmacije. V zadnjih letih se Opčine vse bolj uveljavljajo kot primestno naselje Trsta, dobile pa so tudi novo, povezovalno vlogo med Slovenijo in Italijo, z novo avtobusno linijo preko Opčin so npr. uredili povezave med Sežano in Trstom.
Slovenci na Opčinah
urediNa Opčinah, v »Prosvetnem domu«, deluje Slovensko kulturno društvo Tabor, »Finžgarjev dom«, več slovenskih društev in do pred kratkim je delovala slovenska zasebna radijska postaja »Radio Opčine«, zaradi česar so Opčine pomembno središče Slovencev v Italiji. Opčine so tudi sedež slovenske župnije, tu deluje tudi Marijanišče, ki ga upravljajo salezijanci. Na Opčinah ima sedež tudi Sklad Mitja Čuk, društvo, ki na lokalni ravni pomaga otrokom v težavah.
Na Opčinah so v preteklosti delovali pomembni slovenski kulturni delavci: Jože Peterlin, Vinko Beličič, Franc Jeza, Alojz Rebula, Zora Tavčar, Ivan Artač, Marko Sosič, Robert Hlavaty. Tu sta se rodila inženir Anton Kuhelj in matematik Ivan Vidav.
Znamenitosti Opčin in bližnje okolice
uredi- Obelisk, z razgledno točko na mesto Trst in na Tržaški zaliv do Pirana in Savudrije
- cerkev sv. Jerneja na Opčinah
- Repentabor - utrjena cerkvica (tabor) nekaj kilometrov severovzhodno od Opčin
Med prireditvami je znan Kraški pust - pustni sprevod na Opčinah je eden največjih v tem delu Julijske krajine.
Transport
uredi- Železniška postaja Opčine (lokalni avtobusni prevoz do Sežane in Trsta)
- Openski tramvaj (prevoz do središča Trsta)
Sklici
uredi- ↑ (italijansko) Infos on italia.indettaglio.it
- ↑ »Per un etimo del toponimo carsico slov. Opčina (ital. Opicina)«. Pridobljeno 29. avgusta 2024.
- ↑ »opačína«. Pridobljeno 29. avgusta 2024.
Viri
uredi- Bezin, Erika; Dolhar, Poljanka (2023). Kako lep je Trst: prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici - nova razširjena izdaja. Založništvo tržaškega tiska. COBISS 170429955. ISBN 978-88-7174-365-3.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - Andrej Bandelj; in sod. (2010). Tržaško in Goriško. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. COBISS 250355456. ISBN 978-961-254-184-2.
- Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
Zunanje povezave
uredi- SKD Tabor Arhivirano 2010-11-21 na Wayback Machine.
- Župnija sv. Jerneja apostola na Opčinah Arhivirano 2007-09-28 na Wayback Machine.
- Kraški pust
- Sklad Mitja Čuk