Transaminacija
Transaminacija je biokemijski proces, pri katerem pride do odstranitve aminoskupine iz aminokisline in prenosa iste funkcionalne skupine na akceptorsko ketokislino (oksokislino[1]), iz katere nastane nova aminokislina (ketokislinska različica aminokisline). Aminokislina, ki je izgubila aminsko skupino, postane nova ketokislina (aminokislinska različica ketokisline).[2] Sama reakcija je navadno reverzibilna (povratna) redoks reakcija (oksidoredukcija).[3][4] Reakcije transaminacije združujejo povratne reakcije deaminacije (odstranitve aminoskupine[5]) in aminacije (dodajanje aminoskupine[6]).[7]
Splošni potek transaminacije je sledeč:[7]
ketokislina (1) + aminokislina (2) ⇌ aminokislina (1) + ketokislina (2)
Osnovne značilnosti
urediTransaminacija označuje oksidoredukcijske reakcije[3], ki jih navadno katalizirajo encimi aminotransferaze (tudi transaminaze[7]).[8] V reakcije vstopata aminokislina in ketokislina. Aminokislina pri tem izgubi svojo aminsko skupino (-NH2 oziroma -NH3+), ki se prenese na ketokislino. Posledično se iz ketokisline tvori nova aminokislina, medtem ko aminokislina brez aminske funkcionalne skupine postane nova ketokislina.[2] Pogosta α-ketokislina, ki vstopa v transaminacijske reakcije, je α-ketoglutarat.[8]
Med pogostejše transaminacije spada transaminacija alanina, ki jo katalizira encim alanin aminotransferaza. V procesu sodelujeta aminokislina alanin in α-ketoglutarat; prva se pretvori v piruvat (ketokislina), druga postane glutamat (aminokislina). Piruvat velja za eno bistvenih celičnih molekul, ki sodeluje v mnogih presnovnih poteh, med drugim tudi glikolizi in celičnem dihanju.[8]
Pomen
urediTransaminacija je ključen proces, ki navadno velja za prvo reakcijo katabolnih (razgradnih) procesov beljakovin in aminokislin.[8][9] Šele z odstranitvijo aminoskupine se ogljikova ogrodja nekdanjih aminokislin vključujejo v presnovne procese. Pomembnost transaminacije je tudi v tem, da se aminske skupine različnim aminokislinam odvzamejo in prenesejo na α-ketoglutarat, iz katerega nastane samo en tip aminokisline, glutamat. Ta potem predstavlja skupno zalogo aminoskupin.[8] Na tak način lahko aminotransferaze nadzorujejo porazdelitev aminoskupin med aminokislinami.[7]
V reakcije transaminacije se vključujejo vse aminokisline (razen lizina, treonina, prolina in hidroksiprolina). Encimi transaminaze so razmeroma pogoste molekule, v človeškem telesu pa jih najdemo predvsem v srčni mišičnini, jetrih, skeletni mišičnini in ledvicah.[7] Transaminacija je značilna tudi za živčne celice (nevrone), v katerih se velikokrat dvosmerno pretvarjata glutaminska in asparaginska kislina.[10] Lastnost vseh aminotransferaz je prostetična skupina piridoksalfosfat (PLP), ki izvira iz vitamina piridoksina (B6).[7][8] PLP opravlja vlogo posrednika med aminokislino in ketokislino.[8]
Sklici
uredi- ↑ »Termania - Slovenski medicinski slovar - oksokislína«. www.termania.net. Pridobljeno 13. junija 2021.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Metabolism of Amino Acids (v angleščini). Academic Press. 1. januar 2018. ISBN 978-0-12-383864-3.
- ↑ 3,0 3,1 »Definition of TRANSAMINATION«. www.merriam-webster.com (v angleščini). Pridobljeno 13. junija 2021.
- ↑ »Branched-Chain-Amino-Acid Transaminases of Yeast Saccharomyces cerevisiae«. Methods in Enzymology (v angleščini). Zv. 324. 1. januar 2000. str. 365–375. doi:10.1016/S0076-6879(00)24246-8. ISSN 0076-6879.
- ↑ »6.41 Transamination, Deamination & Ammonia Removal as Urea | Nutrition Flexbook«. courses.lumenlearning.com. Pridobljeno 13. junija 2021.
- ↑ »Amination«. Biology Articles, Tutorials & Dictionary Online (v ameriški angleščini). 7. oktober 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. oktobra 2020. Pridobljeno 13. junija 2021. Arhivirano 2020-10-23 na Wayback Machine.
- ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 Protein and Amino Acid Metabolism (v angleščini). Academic Press. 1. januar 2011. ISBN 978-0-12-095461-2.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 8,6 8,7 Boyer, Rodney F.; Cigić, Blaž.; Dolinar, Marko; Drobnič-Košorok, Marinka (2005). Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba. ISBN 961-242-041-6. OCLC 448300231.
- ↑ »Pyridoxal Phosphate« (v angleščini). 1. januar 2013. str. 708–711. doi:10.1016/B978-0-12-378630-2.00024-4.
{{navedi revijo}}
: Sklic magazine potrebuje|magazine=
(pomoč) - ↑ Cells, Synapses, and Neurotransmitters (v angleščini). Academic Press. 1. januar 2012. ISBN 978-0-12-382163-8.