Tisočletje Rusije (rusko Тысячелетие России, latinizirano: Tisjačeletije Rossii) je bronast spomenik v Novgorodskem kremlju. Postavljen je bil leta 1862 v počastitev Rurikovega prihoda v Novgorod. Dogodek se tradicionalno šteje za začetek zgodovine ruske državnosti.[1]

Tisočletje rusije
Domače ime
Rusko: Тысячелетие России
LegaVeliki Novgorod, Novgorodska oblast,
 Rusija
Koordinati58°31′16.154″N 31°16′30.835″E / 58.52115389°N 31.27523194°E / 58.52115389; 31.27523194Koordinati: 58°31′16.154″N 31°16′30.835″E / 58.52115389°N 31.27523194°E / 58.52115389; 31.27523194
Višina15,7 m
Zgrajeno1862
Uradno ime: Zgodovinski spomeniki Novgoroda in njegove okolice
Tipkultrni
Kriterijii, iv, vi
Razglasitev1992 (16. zasedanje)
evid. št.604
RegijaVzhodna Evropa
Tisočletje Rusije
Spomenik Tisočletje Rusije (1862) s stolnico sv. Sofije v ozadju

Zgodovina uredi

Natečaj za načrtovanje spomenika je bil razpisan leta 1859. Za zmagovalca sta bila razglašena arhitekt Viktor Hartmann in umetnik Mihail Mikešin. Mikešinov dizajn je zahteval veličastno, 15 metrov visoko vladarsko jabolko na podstavku v obliki zvona. Obkrožalo naj bi ga več nivojev skulptur ruskih monarhov, klerikov, generalov in umetnikov, dejavnih v različnih obdobjih ruske zgodovine.

Mikešin sam ni bil kipar, zato so 129 kipov za spomenik izdelali vodilni ruski kiparji tistega časa, vključno z njegovim prijateljem Ivanom Schroederjem in obetavnim mladim kiparjem Aleksandrom Opekušinom. Precej nepričakovano za tako uraden projekt so bili ruski carji in vojskovodje predstavljeni ob boku šestnajstih uglednih osebnosti ruske kulture: Mihaila Vasiljeviča Lomonosova, Aleksandra Sergejeviča Puškina, Mihail Jurjevič Lermontov, Nikolaja Vasiljeviča Gogolja, Karla Brullova, Mihaila Glinke in drugih. Kar zadeva ruske vladarje, na spomeniku ni bilo Ivana Groznega zaradi njegove vloge pri opričninskem plenjenju in pokolu Novgoroda leta 1570. Poleg moskovskih knezov so na spomeniku predstavljeni tudi srednjeveški litovski dinasti, kot sta Gediminas in Vitautas Veliki, ki sta vladala vzhodnim Slovanom v današnji Belorusiji in Ukrajini.

Spomenik je bil do takrat najdražji spomenik v Rusiji. Stal je 400.000 rubljev, zbranih večinoma z javnimi prispevki. Da bi zagotovili ustrezen podstavek za ogromno skulpturo, so v Novgorod pripeljali šestnajst blokov sortavalskega granita, od katerih je vsak tehtal več kot 35 ton. Sam bronast spomenik tehta 100 ton.

 
Spominski kovanec, kovan v Sovjetski zvezi leta 1988

Ob slavnostnem odprtju spomenika so številni likovni kritiki menili, da je preobremenjen s figurami, zagovorniki pa so menili, da je kip usklajen s srednjeveškim okoljem Kremlja in da subtilno poudarja navpično usmeritev in veličino bližnje stolnice Svete Sofije iz 11. stoletja.

Med drugo svetovno vojno so Nemci spomenik razstavili in ga pripravili za prevoz v Nemčijo. Prevoz je preprečila Rdeča armada, ki je pravočasno osvobodila Novgorod. Spomenik je bil leta 1944 ponovno na ogled javnosti. V ZSSR je bil leta 1988 v spomin na spomenik izdan spominski kovanec za 5 rubljev. Tisočletnica Rusije je bila prvi državni in verski praznik, ki ga je sponzorirala država po prenehanju državne ateistične politike v zgodnjih 80. letih dvajsetega stoletja.[2]

Zgornji nivo uredi

Slika Opis
  Na vrhu kipa je angel, personifikacija pravoslavne cerkve, ki podpira križ in blagoslavlja klečečo žensko v ruski narodni noši, ki se naslanja na ščit z grbom in datumom "1862". Kipe je izdelal Ivan Schroeder. Križ je izdelal po risbi Viktorja Hartmanna. Skupina je nameščena na vrhu krogle, simbola monarhove moči, prekrite s križnim vzorcem. Okoli krogle je napis: "Tisočletnici ruske države, ki se je zgodila v uspešni vladavini cesarja Aleksandra II. leta 1862"

Srednji nivo uredi

Slika Ime Ime v ruščini Zgodovinsko leto Opis
  Prihod varjagov v Rusijo Призвание варягов на Русь 862 Kip prvega bojevnika, princa Rurika, s čelado in ščitom z napisom "leto 6370" (bizantinski koledar). Rurik nosi na ramenih krzno. Za njim je poganski slovanski bog Veles- Kip je obrnjen proti jugovzhodu proti Kijevu.
  Pokristjanjenje Kijevske Rusije Крещение Руси 988 V sredini je mogoče najti kijevskega velikega kneza Vladimirja Velikega, ki dviga pravoslavni križ. Ob njem je ženska z otrokom, pripravljenim za krst. Slovani se odrečejo poganskega boga Peruna. Slovani razlastijo Perun. Kompozicija je obrnjena proti jugovzhodu.
  Začetek izgona Tatarov Начало изгнания татар 1380 Dimitrij Donski, zmagovalec v bitki pri Kulikovu, drži v desni roki ruski buzdovan. Ob njegovih nogah leži Mamaj, poraženi vojskovodja Zlate Horde. Dmitrij Donski drži v levi roki zaplenjeni bunčuk, tatarski simbol moči. Kompozicija gleda proti vzhodu.
  Ustanovitev neodvisnega Ruskega carstva Основание самодержавного царства Русского 1491 Ivan Veliki v opravi bizantinskih cesarjev z Monomahovo kapo. V rokah drži žezlo in vladarsko jabolko. Pred njim kleči Tatar, ob njem pa ležita Litovec, ki predstavlja Veliko litovsko kneževino, in vitez z zlomljenim mečem, ki predstavlja Tevtonski viteški red. Kmpozicija je obrnjena proti severovzhodu. in Trvtonski
  Ustoličenje dinastije Romanov Начало династии Романовых 1613 Mladi ruski car Mihael se po končanem obdobju težav povzpne na ruski prestol. Knez Dimitrij Požarski, ki predstavlja plemstvo, ga ščiti s svojim mečem, medtem ko mu Kuzma Minin, ki predstavlja ljudstvo, ponuja Monomahovo kapo in žezlo. V ozadju je figura sibirskega kozaka, ki simbolizira prihajajočo kolonizacijo Sibirije.
  Ustanovitev Ruskega imperija Образование Российской империи 1721 Petra Velikega z lovorovim vencem in žezlom v desni roki podpira angel, ki mu kaže pot proti severozahodu, kjer bo ustanovil mesto Sankt Peterburg. Ob Petrovih nogah je poraženi Šved, ki poskuša zaščititi svojo raztrgano zastavo. Prizor simbolizira rusko zmago v veliki severni vojni. Kompozicija je obrnjena proti severozahodu.

Spodnji nivo uredi

Razsvetljenci: DRžavniki: Vojskovodje in heroji: Pisatelji in umetniki:
  Sveti Ciril in Metod, misijonarja med Slovani   Jaroslav Modri, veliki kijevski knez   Svjatoslav I. Kijevski, veliki kijevski knez   Mihail Vasiljevič Lomonosov, polihistor
  Olga Kijevska, velika kijevska kneginja   Vladimir Monomah, veliki kijevski knez   Mstislav Mstislavič, knez Novgoroda in Galicije   Denis Fonvizin, dramaturg
  Vladimir Veliki, veliki kijevski knez   Gediminas, veliki litovski knez   Danilo Galicijski, knez Galicije   Aleksander Kokorinov, arhitekt
  Abraham Rostovski, škof Rostova   Algirdas, veliki litovski knez   Daumantas Pskovski, knez Pskova   Gavrila Deržavin, pesnik in državnik
  Anton Kijevski, ustanovitelj Kijevsko-Pečerske lavre   Vtautas, veliki litovski knez   Aleksander Nevski, veliki knez Vladimiro-Suzdala   Fjodor Volkov, igralec
  Teodozij Kijevski, menih   Ivan Veliki, veliki moskovski knez   Mihael Tverski, knez Tverske kneževine   Nikolaj Karamzin, dramaturg in zgodovinar
  Kukša Kijevski, menih   Silvester, klerik in državnik   Dimitrij Donski, veliki moskovski knez   Ivan Andrejevič Krilov, pesnik basni
  Nestor Letopisec, letopisec ruske zgodovine   Anastazija Romanovna, prva žena Ivana Groznega   Kęstutis, veliki litovski knez   Vasilij Žukovski, pesnik in prevajalec
  Ciril Belozerski, ustanovitelj Cirilo-Belozerskega samostana   Aleksej Adašev, najboljši prijatelj in svetovalec Ivana Groznega   Daniil Holmski, general   Nikolaj Gnedič, pesnik in prevajalec
  Štefan Permski, škof in misijonar   Hermogen, moskovski patriarh   Mihail Vorotinski, feldmaršal   Aleksander Gribojedov, pisatelj in diplomat
  Aleksej, kijevski in moskovski metropolit   Mihael Romanov, prvi car iz dinastije Romanov   Danil Šečenja, vojskovodja   Mihail Jurjevič Lermontov, pesnik in pisatelj
  Sergij Radoneški, duhovni vodja   Filaret, moskovski patriarh   Marfa Borecka, [[Posadnik|posadnica Novgoroda   Aleksander Sergejevič Puškin, pesnik in pisatelj
  Peter Mogila, kijevski metropolit   Afanasij Ordin-Naščokin, diplomat   Jermak Timofejevič, kozaški vojskovodja   Nikolaj Vasiljevič Gogolj, pisatelj
  Zosima Solovki, ustanovitelj Soloveckega samostana   Artamon Matvejev, državnik in diplomat   Mihail Skopin-Šujski, vojskovodja   Mihail Glinka, skladatelj
  Maksimus Grk, pisatelj in učenjak   Aleksej, car   Dimitrij Požarski, princ   Karl Brjulov, slikar
  Sabatij, ustanovitelj Soloveckega samostana   Peter Veliki, car in prvi imperator   Kuzma Minin, organizator ljudske vojske   Dimitrij Stepanovič Bortnjanski, skladatelj
  Ivan Moskovski, moskovski metropolit   Jakov Dolgorukov, svetovalec Petra Velikega   Abraham Palicin, menih in pisatelj
  Makarij, moskovski metropolit   Ivan Beckoj, državnik in reformator   Bogdan Hmelnicki, hetman Zaporoških kozakov
  Varsonofij, Tverski nadškof   Katarina Velika, carica   Ivan Susanin, ljudski junak
  Gurij, Kazanski nadškof   Aleksander Bezborodko, državnik in diplomat   Boris Petrovič Šeremetev, feldmaršal in diplomat
  Konstantin Vasil Ostrožski, knez in vojvoda Kijeva   Grigorij Potemkin, državnik in diplomat   Mihail Mihajlovič Golicin, feldmaršal
  Nikon, moskovski patriarh   Viktor Kočubej, državnik in diplomat   Pjotr Saltikov, feldmaršal
  Fjodor Rtiščev, filantrop   Aleksander I., car   Burkhard Krištof von Münnich, feldmaršal
  Dimitrij Rostovski, klerik in skladatelj   Mihail Speranski, državnik   Aleksej Grigorjevič Orlov, general
  Tihon Zadonski, nadškof Ladoge in Voroneža   Mihail Semjonovič Voroncov, feldmaršal   Pjotr Rumjancev, feldmaršal
  Mitrofan, nadškof Voroneža   Nikolaj I., car   Aleksander Vasiljevič Suvorov, generalisimo
  Georgij Konisski, nadškof Belorusije   Michael Barclay de Tolly, feldmaršal
  Feofan Prokopovič, nadškof Novgoroda in državnik   Mihail Ilarionovič Kutuzov, feldmaršal
  Platon Levšin, moskovski metropolit   Dmitrij Senjavin, admiral
  Inocent, nadškof   Matvej Ivanovič Platov, general
  Peter Ivanovič Bagration, general
  Karl Diebitsch-Zabalkanski, feldmaršal
  Ivan Fjodorovič Paskevič, feldmaršal
  Mihail Lazarev, admiral
  Vladimir Aleksejevič Kornilov, viceadmiral
  Pavel Nahimov, admiral

Galerija uredi

Sklici uredi

  1. Ketola, Kari; Vihavainen, Timo (2014). Changing Russia? : history, culture and business (1. izd.). Helsinki: Finemor. str. 1. ISBN 9527124018.
  2. Alexey D. Krindatch. Religion, Public Life and the State in Putin's Russia. Occasional Papers on Religion in Eastern Europe. 2006. XXVI (2): 28. Pridobljeno 2. julija 2021.

Viri uredi