Teksas (angleško Texas; špansko Texas ali Tejas) je druga največja zvezna država ZDA z glavnim mestom Austin. Na jugu meji na Mehiko. Teksas je znan po proizvodnji bombaža.

Teksas
State of Texas
Estado de Texas
Zastava Teksas
Zastava
Uradni pečat Teksas
Pečat
Vzdevek: 
Država samotne zvezde (Lone Star State)
31°N 100°W / 31°N 100°W / 31; -100Koordinati: 31°N 100°W / 31°N 100°W / 31; -100
DržavaZdružene države Amerike
Sprejem v Zvezo29. december 1845 (28)
Glavno mestoAustin
Največje mestoHouston
Upravljanje
 • GuvernerGreg Abbott
(od 20 januar 2015)
SenatorjiJohn Cornyn (R)
Ted Cruz (R)
Predstavniški domseznam
Površina
 • Skupno696.241 km2
 • Voda2,5 km2
Rang2. v ZDA
Dimenzije
 • Dolžina1.270 km
 • Širina1.065 km
Nadm. višina
520 m
Najvišja
Guadalupe Peak. 2.667 m
Najnižja
0 m
Prebivalstvo
 • Skupno25.674.681
 • Rang2.
 • Gostota98,1 preb./km2
 • Rang gostote26.
DemonimTeksašàn (Teksašán), Teksašánka, Teksašàni, Teksašánke
Jezik
 • Uradni jezikiNoben. Dejansko angleščina in španščina.
Časovni pasOsrednji: UTC-6/-5
Gorski: UTC-7/-6 (del zahodnega Teksasa)
Poštna kratica
TX
Koda ISO 3166US-TX
Zemljepisna širina25°50' severno do 36°30' severno
Zemljepisna dolžina93°31' zahodno to 106°38' zahodo
Spletna stranwww.state.tx.us

Zgodovina uredi

Pri opisovanju Teksasa se večkat uporablja izraz »šest zastav nad Teksasom«, kar se nanaša na več držav, ki so vladale ozemlju današnjega Teksasa. Španija je bila prva evropska država, ki je imela v lasti in pod nadzorom Teksas. Francija je imela kratkotrajno kolonijo, nato pa je ozemlje nadzorovala Mehika. 2. marca 1836 je Teksas razglasil neodvisnost in je postal Republika Teksas.[1] Leta 1845 se je Teksas pridružil zvezi kot 28. država.[2] Priključitev Teksasa je sprožila vrsto dogodkov, ki so pripeljali do mehiško-ameriške vojne leta 1846. Država, ki je bila pred ameriško državljanjsko vojno suženjska država, je v začetku leta 1861 razglasila odcepitev od Združenih držav Amerike in se 2. marca istega leta uradno pridružila Konfederativnim državam Amerike. Po državljanski vojni in ponovni vključitvi v zvezno vlado je Teksas vstopil v dolgo obdobje gospodarske stagnacije.

Geografija uredi

 
Severni rob planote Llano Estacado

Najdaljšo mejo ima Teksas z Mehiko. Meji tudi na ameriške zvezne države Novo Mehiko, Oklahomo, Arkansas in Louisiano. Površje je zelo raznoliko: širok obalni pas z močvirji ob obali in preriji v osrednjem delu države se proti zahodu dviga v Trans-Pecos planote.

Najdaljša reka v državi, Rio Grande, tvori tudi najdaljši del meje, in sicer na jugu z Mehiko. Reka izvira v Koloradu v Skalnem gorovju in se vije skozi Novo Mehiko ter po celi meji Teksasa z Mehiko preden se izlije v Mehiški zaliv. Druga najdaljša reka je Red River, ki izvira v planotah na zahodu države in je del svoje poti meja med Teksasom in Oklahomo.

Gospodarstvo uredi

Teksas je najbolj znan po obsežnih rančih, kjer pridelujejo meso in bombaž, ter črpanju nafte in zemeljskega plina.

Sklici uredi

  1. Texas Declaration of Independence  (v angleščini) – prek Wikivir.
  2. »Resolutions« (PDF). Twenty-ninth Congress. 1845. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. maja 2017. Pridobljeno 16. maja 2017.

Zunanje povezave uredi