Konfederacija ameriških držav

nekdanja država v Severni Ameriki, ki so jo med ameriško državljansko vojno (1861–1865) ustanovile južne Združene države Amerike
(Preusmerjeno s strani Konfederativne države Amerike)

Konfederacija ameriških držav (angleško Confederate States of America, kratica CSA) je bila zveza enajstih južnih držav ZDA. Zaradi nasprotij s severom so na jugu leta 1861 oblikovali svojo državo. Najprej se je decembra 1860 odcepila Južna Karolina; njej pa so v začetku leta 1861 sledile:

Konfederacija ameriških držav
Confederate States of America
1861–1865
Zastava Konfederacije ameriških držav
Zastava (s 13 zvezdami)
Great Seal Konfederacije ameriških držav
Great Seal
Geslo: Deo Vindice  (latinsko)
"Under God, our Vindicator"
Himna: (nobena uradna)

"God Save the South" (neuradna)
"The Bonnie Blue Flag" (popularna)

"Dixie" (tradicionalna)
Konfederacija ameriških držav leta 1862
Konfederacija ameriških držav leta 1862
StatusNepriznana država[1][2]
Glavno mestoMontgomery, Alabama
(do 29. maja, 1861)
Richmond, Virginija
(do 3. aprila, 1865)
Največje mestoNew Orleans
(4. februar, 1861 – 1. maj, 1862) (zajetje)
Richmond
(1. maj, 1862–vdaja)
Skupni jezikiangleščina (de facto)
VladaKonfederacijska republika
Predsednik 
• 1861–1865
Jefferson Davis
Podpredsednik 
• 1861–1865
Alexander Stephens
ZakonodajalecKongres
Senat
Spodnji dom
Zgodovinska dobaDržavljanska vojna ZDA
Novi imperializem
• nastanek konfederacije
4. februar 1861
• razpustitev konfederacije
5. maj 1865
Površina
186011995392 km2
Prebivalstvo
• 18601
9103332
• sužnji2
3521110
Valutakonfederalni dolar
Predhodnice
Naslednice
Združene Države Amerike
Republika Južna Karolina
Republika Mississippi
Republika Florida
Republika Alabama
Republika Georgia
Republika Louisiana
Republika Teksas
Združene Države Amerike
1 Area and population values do not include Missouri and Kentucky nor the Confederate Territory of Arizona. Water area: 5.7%.
2 Slaves included in above population count 1860 Census

Ob izbruhu secesijske vojne med aprilom in junijem 1861 so se jim pridružile še:

H konfederaciji sta pristopili tudi državi Missouri in Kentucky, vendar ju je takoj po odcepitvi novembra 1861 zasedla vojska ZDA, secesionistični vladi pa sta bili izgnani.

Glavno mesto je bilo sprva Montgomery, od julija 1861 pa Richmond. Prvi in edini predsednik je bil Jefferson Davis, konfederacija je imela tudi lastno ustavo, vojsko, vlado, kongres in valuto, konfederalni dolar. Po porazu v vojni in brezpogojni vdaji aprila leta 1865 je konfederacija prenehala obstajati. Odcepljene države so se pripojile nazaj k ZDA.

Obdobje pred odcepitvijo

uredi

Ko so ZDA dokončno zaokrožile svoje ozemlje oziroma ko se je končala faza ozemeljske ekspanzije, so družbeni nemiri, ki so ga povzročila vprašanja suženjstva, postajali vse ostrejši. Na severu so bila vse glasnejša družbenopolitična in moralna kritika suženjskega sistema (mdr. je 1852 izšel znameniti roman Harriet Beecher-Stowe Koča strica Toma; na jugu pa so se države še vedno močno oklepale suženjstva, njegov obstoj in nadaljevanje pa utemeljevali z različnimi spornimi antropološkimi, socialnoekonomskimi in verskimi argumenti. Prepad med nasprotniki suženjstva in njegovimi zagovorniki je bil vedno hujši in se je poglabljal zaradi različnih oblik gospodarstva in družbenega reda. Medtem ko je bila za sever značilna živahna trgovina, industrija, ladjedelstvo ter demokratičen pogled na svet, je na jugu prevladoval tip plantažnega gospodarstva monokultur in bombaža ter patriarhalno-aristokratski pogled na svet.

Leta 1860 je bil za ameriškega predsednika izvoljen Abraham Lincoln, ki je bil znan kot oster nasprotnik suženjstva. Spori in nesoglasja med severom in jugom so bili vedno večji, kar je aprila 1861 privedlo do izbruha državljanske vojne.

 
Zemljevid konfederacije

Galerija slik

uredi

Reference

uredi
  1. »Preventing Diplomatic Recognition of the Confederacy, 1861–1865«. U.S. Department of State. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. avgusta 2013. Pridobljeno 20. aprila 2013.
  2. McPherson, James M. (2007). This mighty scourge: perspectives on the Civil War. Oxford University Press US. str. 65. ISBN 978-0-19-531366-6.

Glej tudi

uredi