Tadžiščina (tadžiško тоҷикӣ) je iranski jezik, različica moderne perzijščine, ki jo govorijo v Tadžikistanu, v Srednji Aziji. Tadžiščina se piše v cirilici. Govorci večinoma živijo v Tadžikistanu in Uzbekistanu.

Tadžiščina
Тоҷикӣ (Tojikī)
"Tojikī" v cirilici in perzijsko-arabski pisavi (kaligrafija Nastaliq)
Materni jezikTadžikistan in Uzbekistan
PodročjeSrednja Azija
EtničnostTadžiki
Št. maternih
govorcev
8.100 milijona (6.400 milijona v Tadžikistanu, 2012 UNSD) (2012)[1]
Pisavacirilica, latinica, perzijski (zgodovinsko), hebrejski (delno)
Uradni status
Uradni jezik
 Tadžikistan
RegulatorRudaki Institute of Language and Literature
Jezikovne oznake
ISO 639-1tg
ISO 639-2tgk
ISO 639-3tgk
Glottologtaji1245
Linguasphere58-AAC-ci
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Nekoč je bil tadžiški jezik samo severovzhodno narečje perzijščine. Na koncu 19. stoletja so Rusi zavzeli današnje območje Tadžikistana. V sovjetski dobi so uvedli šolsko izobraževanje in dovolili tudi pouk v lokalnem narečju. V 20-ih letih 20. stoletja se je izoblikovala knjižna tadžiščina. Učitelj in prvi predsednik Tadžiške Znanstvene Akademije Sadredin Ajni ter ljudski zbiralec in prevajalec Abolkasem Lahuti (po rodu iz Irana) sta ustvarila književnost in leposlovje v tadžiščini.

Na tadžiški standardni jezik sta veliko vplivala ruščina in uzbeščina, a danes si tadžiška vlada prizadeva počistiti tadžiščino od ruskih in altajskih vplivov, da bi bila bolj podobna perzijščini in darijščini v Afganistanu.

Tadžiki v Afganistanu govorijo darijski jezik in uporabijo arabsko pisavo.

Sklici

uredi
  1. Tadžiščina v Ethnologue (23. izd., 2020)  

Glej tudi

uredi