Indoiranski jeziki
Indoiranski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
| Indoiranski jeziki | |
|---|---|
| Geografska porazdelitev: | Vzhodna Evropa, Jugozahodna Azija, Srednja Azija, Južna Azija |
| Lingvistična klasifikacija: | indoevropski
|
| Prajezik: | proto-indoiranski |
| Podrazdelitve: | |
| Ethnologue koda: | 17-4 |
| ISO 639-5: | iir |
 Približna današnja porazdelitev indoevropskih vej v Evraziji:
indoiranski | |
Delijo se na tri podskupine:
- indoarijski jeziki - stara indijščina (jezik verske pesnitve Vede; klasična indijščina oz. sanskrt) in njeni nasledniki: hindijski, bengalski, nepalski, maratski, urdujski, gudžaratski, singalščina in drugi
- iranski jeziki - jezik Aveste in stara perzijščina, današnji novoperzijski jezik (farsi), kurdski, afganski (dari), paštunski, osetinski, balučijski, tatski, tališki, lurijski.
- Antični ide jezik je stara indijščina. Stara indijščina se nanaša na umetno kodifikacijo indijskega jezika okoli leta 400 pr. n. št.