Wikipedija

Karbala

Za druge pomene glej Karbala (razločitev).

Karbala ali Kerbala (arabsko كَرْبَلَاء, latinizirano: Karbalāʾ, ar) je mesto v osrednjem Iraku, ki leži približno 100 km jugozahodno od Bagdada in nekaj km vzhodno od jezera Milh, znanega tudi kot jezero Razzaza.[6][7] Karbala je glavno mesto guvernata Karbala in ima ocenjeno 711.530 prebivalcev (2018).

Karbala

كَرْبَلَاء
mesto
Županija Karbala
Karbala se nahaja v Irak
Karbala
Karbala
Lega v Iraku
Koordinati: 32°37′N 44°02′E / 32.617°N 44.033°E / 32.617; 44.033
Država Iraq
GuvernatKarbala
Naselitev690 n. št.
Površina
 • Skupno42,4 km2
Nadm. višina
28 m
Prebivalstvo
 • Ocena 
(2018)[1]
711.530
DemonimKarbalaei
Časovni pasUTC+3 (Arabian Standard Time)
 • PoletniUTC+3 (No DST)
Postal code
10001 to 10090

Mesto, najbolj znano kot kraj bitke pri Karbali leta 680 našega štetja ali po svetiščih imama Husayna in imama Al Abasa,[2][3] velja za sveto mesto za šiitske muslimane. Več deset milijonov šiitskih muslimanov obišče mesto dvakrat letno.[4] Milijoni šiitov se vsako leto spominjajo mučeništva Husayn ibn Alija in Abbasa ibn Alija.[5]

Do 34 milijonov romarjev obišče mesto, da bi praznovali ʿ'Ašura'ʾ (deseti dan meseca muharem), ki zaznamuje obletnico Husaynove smrti, vendar je glavni dogodek Arba'in (40. dan po Ašuri), kjer jih do 40 milijonov obišče grobove. Večina romarjev potuje peš iz vsega Iraka in več kot 56 držav.[6]

Etimologija

uredi

Med različnimi preiskovalci obstaja veliko mnenj o izvoru besede Karbala. Nekateri so poudarili, da je Karbala povezana z jezikom 'Karbalato', medtem ko drugi poskušajo izpeljati pomen besede z analizo njenega črkovanja in jezika. Sklepajo, da izvira iz skupine Kar Babel starodavnih Babilonske vasi, ki so vključevale Nainava, Al-Ghadirija, Karbela (ali Karb Illu), Al-Navawes in Al-Heer. Ta priimek je danes znan kot Al-Hair in tam je grob Husayna ibn Alija.

Raziskovalec Yaqut al-Hamawi je poudaril, da bi pomen Karbale lahko imel več razlag, ena od njih je, da je kraj, kjer je bil Husayn ibn Ali umorjen, narejen iz mehke zemlje - al-Karbalāt.

Po šiitskem prepričanju je nadangel Gabriel Mohamedu povedal pravi pomen imena Karbala: kombinacija karb (arabsko كَرْب, »dežela, ki bo povzročila veliko agonij«) in balāʾ (arabsko بَلَاء, »nadloge«).[7]

Zgodovina

uredi

Bitka pri Karbali

uredi

Bitka pri Karbali je potekala v golih puščavah na poti proti Kufi 10. oktobra leta 680 (10. muharema 61 po hidžri). Tako Husayna ibn Alija kot njegovega brata Abbasa ibn Alija je pokopalo lokalno pleme Banī Asad v mestu, ki je kasneje postalo znano kot Mašhad Al-Husayn. Do same bitke je prišlo, ker je Husayn zavrnil zahtevo Jazida I. po zvestobi njegovemu kalifatu. Kufanski guverner, Ubaydallah ibn Zijad, je poslal trideset tisoč konjenikov proti Husaynu, ko je potoval v Kufo. Husayn ni imel vojske, bil je s svojo družino in nekaj prijatelji, ki so se jim pridružili, tako da je bilo skupaj okoli 73 moških, vključno s 6-mesečnim Alijem Asgharjem, sinom imama Husayna. Konjenikom pod vodstvom 'Umarja ibn Sa'da je bilo ukazano, naj Husaynu in njegovim privržencem odrečejo vodo, da bi prisilili Husayna, da pristane na prisego zvestobe. 9. muharema je Husayn zavrnil in prosil, da mu dajo noč za molitev. 10. muharema je Husayn ibn Ali molil jutranjo molitev in povedel svoje čete v boj skupaj s svojim bratom Abbasom. Številni Husaynovi privrženci, vključno z vsemi njegovimi sedanjimi sinovi Alijem Akbarjem, Alijem Asgharjem (starim šest mesecev) in njegovimi nečaki Qassimom, Aunom in Muhammadom so bili ubiti.[8]

Leta 63 po hidžri (n. št.) je Yazid ibn Mu'awiya izpustil preživele člane Husaynove družine iz zapora, saj je obstajala grožnja vstaj in nekateri ljudje na njegovem dvoru niso vedeli, s kom se bitka, ko so prišli do vedeli, da so bili Mohamedovi potomci ubiti, so bili zgroženi. Na poti v Meko so se ustavili na kraju bitke. Obstaja zapis o Sulejmanu ibn Suradu, ki je šel na romanje na mesto že leta 65 po hidžri (685 n. št.). Mesto se je začelo kot grobnica in svetišče Husayna ibn Alija, Mohamedovega vnuka in sina Alija ibn Abi Taliba in raslo kot mesto, da bi zadovoljilo potrebe romarjev. Mesto in grobnice so zaporedni muslimanski vladarji močno razširili, vendar so jih napadalne vojske večkrat uničile. Prvotno svetišče je uničil abasidski kalif Al-Mutavakil leta 850, vendar je bilo okoli leta 979 ponovno zgrajeno v sedanji obliki, le da je bilo delno uničeno v požaru leta 1086 in ponovno obnovljeno.

Zgodnja moderna doba

uredi

Tako kot Nadžaf je mesto trpelo zaradi hudega pomanjkanja vode, ki so ga rešili šele v začetku 18. stoletja z izgradnjo jezu na vrhu kanala Husajnija. Leta 1737 je mesto nadomestilo Isfahan v Iranu kot glavno središče šiitskega učenja. Sredi 18. stoletja je do svoje smrti leta 1772 prevladoval dekan Jusuf Al Bahrani, ključni zagovornik šiitske tradicije Akhbari,[9] po kateri je bolj državocentrična šola Usuli postala bolj vplivna.

Vahabiti so oplenili Karbalo 21. aprila 1802 (1216 hidžri),[10] pod vladavino Abdul Aziza bin Muhameda, drugega vladarja prve saudove države, ko je 12.000 vahabitov muslimanov iz Nadžda napadlo mesto Karbala.[11] Napad je sovpadal z obletnico dogodka Ghadir Khum ali 10. muharema. Ta boj je povzročil 3000–5000 smrti in kupola grobnice Husayn ibn Alija je bila uničena. Boj je trajal 8 ur.[12]

 
Uničenje Husaynove grobnice v Karbali po ukazu kalifa al-Mutavakila.

Po prvi saudovi državni invaziji je mesto med osmansko vladavino uživalo delno avtonomijo, ki ga je vodila skupina tolp in mafije, ki so bili različno povezani s člani uleme. Da bi ponovno potrdili svojo oblast, je osmanska vojska oblegala mesto. 13. januarja 1843 so osmanske čete vstopile v mesto. Številni mestni voditelji so pobegnili in obrambo mesta večinoma prepustili trgovcem. Približno 3000 Arabcev je bilo ubitih v mestu in dodatnih 2000 zunaj obzidja (to je predstavljalo približno 15 % običajnega prebivalstva mesta). Turki so izgubili 400 mož.[13] To je spodbudilo številne študente in učenjake, da so se preselili v Nadžaf, ki je postal glavno šiitsko versko središče. Med letoma 1850 in 1903 je Karbala uživala velikodušen pritok denarja prek zapuščine Oudh. Šiitska indijska provinca Avadh, ki jo Britanci poznajo kot Oudh, je vedno pošiljala denar in romarje v sveto mesto. Denar Oudh, 10 milijonov rupij, izvira iz leta 1825 od Awadh Nawab Ghazi-ud-Din Haider. Ena tretjina naj bi šla k njegovim ženam, drugi dve tretjini pa v sveti mesti Karbala in Nadžaf. Ko so njegove žene leta 1850 umrle, se je denar z obrestmi nakopičil v rokah Britanske vzhodnoindijske družbe. EIC je poslal denar v Karbalo in Nadžaf po željah žena, v upanju, da bo vplival na Ulemo v korist Britanije. To prizadevanje za pridobitev naklonjenosti se na splošno šteje za neuspešno.[14]

Leta 1915 je bila Karbala prizorišče vstaje proti Osmanskemu cesarstvu.[15]

Leta 1928 je bil izveden pomemben projekt izsuševanja, da bi mesto razbremenili nezdravih močvirij, ki so nastala med kanaloma Hussainiya in Bani Hassan na Evfratu.[16]

 
Mošeja v Karbali (1932)

Obramba mestne hiše v Karbali – niz spopadov, ki so potekali od 3. aprila do 6. aprila 2004, med iraškimi uporniki Mahdijeve vojske, ki so poskušali osvojiti mestno hišo, ter branilnimi poljskimi in bolgarskimi vojaki iz Večnacionalne divizije Central-Jug

Leta 2003 po ameriški invaziji je mestni svet Karbale poskušal izvoliti podpolkovnika marinarske pehote ZDA Matthewa Lopeza za župana. Navidezno zato, da njegovi marinci, izvajalci in sredstva ne bi mogli oditi.[17]

14. aprila 2007 je avtomobil bomba eksplodirala približno 180 m od svetišča Husayn, pri čemer je bilo ubitih 47 in ranjenih več kot 150.[18]

19. januarja 2008 je 2 milijona iraških šiitskih romarjev korakalo skozi mesto Karbala v Iraku, da bi počastili spomin na Ašuro. 20.000 iraških vojakov in policistov je varovalo dogodek sredi napetosti zaradi spopadov med iraškimi vojaki in šiiti, v katerih je bilo ubitih 263 ljudi (v Basri in Nasiriji).[19]

Verski pomen

uredi

Mezopotamija v Koranu

uredi
 
Zemljevid Mezopotamije v 3. tisočletju pred našim štetjem, ki prikazuje Ninive (območje Yunus), Qattara (ali Karana), Dūr-Katlimmu, Assur, Arrapha, Terqa, Nuzi, Mari, Eshnunna , Dur-Kurigalzu, Der, Sippar, Babilon, Kish, Susa, Borsippa, Nippur, Isin, Uruk, Larsa in Ur, od severa proti jugu. Upoštevajte relativno bližino Babilona in Sipparja do jezera Milh, ki je blizu Karbale.

Nekateri šiiti menijo, da se ta verz Korana nanaša na Irak, deželo šiitskih svetih krajev Kufa, [20][21] Nadžaf, Karbala, Kadhimijah in Samara, od monoteistična pridigarja Ibrāhīm (Abraham) in Lūṭ (Lot),[22] ki v islamu veljata za preroka,[23] naj bi živela v starodavnem iraškem mestu Kutha Rabba, preden sta šla k »Sveti deželi«.

Nato smo ga (Ibrahima) skupaj z Lotom izročili v deželo, ki smo jo zasuli z blagoslovi za vse ljudi.

— Koran 21:71

Poleg zgodbe o Abrahamu in Lotu v politeistični Mezopotamiji, so v Koranu odlomki o gori Judi, Babil ("Babilon") in Qaryat Yunus (»Jonovo mesto«).

Hadis

uredi

Obstaja veliko šiitskih izročil, ki pripovedujejo o statusu Karbale:

»Karbala, kjer bodo ubili vašega vnuka in njegovo družino, je najbolj blagoslovljena in sveta dežela na Zemlji in je ena od rajskih dolin.«[24]

— Nadangel Gabriel

»Bog je izbral deželo Karbalo kot varno in blagoslovljeno svetišče, štiriindvajset tisoč let preden je ustvaril deželo Ka'ba in jo izbral za svetišče. Resnično bo [Karbala] sijaj med rajskimi vrtovi, kot sijoča zvezda sije med zvezdami za ljudi na Zemlji.«[25]

— Zayn al-Abidin

Tako je grobnica umrlega imama pridobila ta velik pomen v šiitskem izročilu, ker so imam in njegovi somučeniki obravnavani kot modeli džihada na Božji poti. Šiiti verjamejo, da je Karbala eden najsvetejših krajev na Zemlji.

Verski turizem

uredi
 
Svetišče v Karbali, ki prikazuje uporabo arabeske

Karbala, poleg Nadžafa, velja za cvetočo turistično destinacijo za šiitske muslimane in turistična industrija v mestu se je razcvetela po koncu vladavine Sadama Huseina. Nekatere atrakcije verskega turizma so:

Arba'in je ogromen letni romarski dogodek, ki poteka v Karbali. Velja za eno največjih miroljubnih srečanj na svetu. Leta 2017 se je romanja udeležilo približno 30 milijonov ljudi.

Sklici

uredi
  1. ↑ »Iraq: Governorates & Cities«.
  2. ↑ Shimoni & Levine, 1974, p. 160.
  3. ↑ Aghaie, 2004, pp. 10–11.
  4. ↑ Malise Ruthven (2006). Islam in the World. Oxford University Press. str. 180. ISBN 9780195305036.
  5. ↑ Paul Grieve (2006). A Brief Guide to Islam: History, Faith and Politics : the Complete Introduction. Carroll and Graf Publishers. str. 212. ISBN 9780786718047.
  6. ↑ »Interactive Maps: Sunni & Shia: The Worlds of Islam«. PBS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2007. Pridobljeno 9. junija 2017.
  7. ↑ al-Qummi, Ja'far ibn Qūlawayh (2008). Kāmil al-Ziyārāt. Prevod: Sayyid Mohsen al-Husaini al-Mīlāni. Shiabooks.ca Press. str. 545.
  8. ↑ al-Tabari, Muhammad ibn Jarir – History of the Prophets and Kings; Volume XIX The Caliphate of Yazid ibn Muawiyah, translated by I.K.A Howard, SUNY Press, 1991
  9. ↑ Juan Cole, Sacred Space and Holy War, IB Tauris, 2007 p. 71–72
  10. ↑ Staff writers. »The Saud Family and Wahhabi Islam, 1500–1818«. www.au.af.mil. Pridobljeno 8. avgusta 2016.
  11. ↑ Martin, Richard C., ur. (2003). Encyclopedia of Islam and the Muslim world ([Online-Ausg.] izd.). New York: Macmillan Reference USA. ISBN 0-02-865603-2. OCLC 52178942.
  12. ↑ Vassiliev, Alexei (september 2013). The History of Saudi Arabia (v angleščini). Saqi. ISBN 978-0-86356-779-7. Pridobljeno 9. avgusta 2016.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  13. ↑ Cole, Juan R.I. and Moojan Momen. 1986. "Mafia, Mob and Shiism in Iraq: The Rebellion of Ottoman Karbala 1824–1843." Past & Present. No 112: 112–143.
  14. ↑ "A Failed Manipulation: The British, the Oudh Bequest and the Shī'ī 'Ulamā' of Najaf and Karbalā'." Meir Litvak, British Journal of Middle Eastern Studies, JSTOR 826171
  15. ↑ Tauber, Eliezer (5. marec 2014). The Arab Movements in World War I (v angleščini). Routledge. str. 30. ISBN 9781135199784.
  16. ↑ Report by His Britannic Majesty's Government to the Council of the League of Nations on the Administration of Iraq 1927–28 (v angleščini). str. 177. Pridobljeno 17. julija 2020 – prek HathiTrust.
  17. ↑ Mattis, James N., 1950– (2019). Call sign chaos : learning to lead. West, Francis J. (First izd.). New York. str. 112. ISBN 978-0-8129-9683-8. OCLC 1112672474.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  18. ↑ Hamourtziadou, Lily (15. april 2007). »A Week in Iraq«. iraqbodycount.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. aprila 2007. Pridobljeno 15. aprila 2007.
  19. ↑ »Iraqi Shia pilgrims mark holy day«. 19. januar 2008 – prek bbc.co.uk.
  20. ↑ Tabatabaei, Sayyid Mohammad Hosayn (1979). Shi'ite Islam. Suny Press. str. 192. ISBN 978-0-87395-272-9.
  21. ↑ al-Qummi, Ja'far ibn Qūlawayh (2008). Kāmil al-Ziyārāt. Prevod: Sayyid Mohsen al-Husaini al-Mīlāni. Shiabooks.ca Press. str. 66–67.
  22. ↑ Predloga:Qref
  23. ↑ Wheeler, Brannon M. (2002). Prophets in the Quran: an introduction to the Quran and Muslim exegesis. Comparative Islamic studies. Continuum International Publishing Group. str. 1–393. ISBN 978-0-8264-4957-3.
  24. ↑ al-Qummi, Ja'far ibn Qūlawayh (2008). »Addendum before chapter 89«. Kāmil al-Ziyārāt. Prevod: Sayyid Mohsen al-Husaini al-Mīlāni. Shiabooks.ca Press. str. 545.
  25. ↑ al-Qummi, Ja'far ibn Qūlawayh (2008). »88«. Kāmil al-Ziyārāt. Prevod: Sayyid Mohsen al-Husaini al-Mīlāni. Shiabooks.ca Press. str. 534.
  26. ↑ منارة موجدة «مَعلَمٌ حددت وظيفته تسميته». Al-Shirazi. Retrieved January 5, 2018.

Zunanje povezave

uredi
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Karbala.
 
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Karbala
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Karbala&oldid=6228037«