Sutomore
Sutomore (izvirno črnogorsko Сутоморе) je naselje v Črni gori, ki upravno spada pod občino Bar.
Sutomore | |
|---|---|
 | |
  Sutomore Zemljepisna lega v Črni gori | |
| 42°8′34″N 19°2′48″E / 42.14278°N 19.04667°EKoordinati: 42°8′34″N 19°2′48″E / 42.14278°N 19.04667°E | |
| Država |  Črna gora |
| Občina | Bar |
| Prebivalstvo (2003[1]) | |
| • Skupno | 1.827 |
Zemljepis uredi
Naselje se nahaj v bližini mesta Bar in se lahko razdeli na tri območja: Polje, kjer živijo stalni prebivalci naselja in ki je umeščeno na vzhodnem delu Spičanskega polja, obalo v dolžni približno 2 km, kjer so zgrajeni turistični objekti ter na okoliška naselja Rutke, Brca, Nehaj, Mišići. Glavna ulica v naselju povezuje obalo in Polje. Na ulici se nahajajo osnovna šola, vrtec, poštni urad in zdravstvena postaja.
Nad naseljem Sutomore se nahaja trdnjava Haj-Nehaj.
Zgodovina uredi
Prvi naseljenci na območje okoli Sutomora in Čanja, imenovano Spič, so prišli v 16. stoletju. Vse do 18. stoletja so se na območju Sutomora nahajali vinogradi, od katerih sta bila največja vinograda na Spičanskem Polju in v Brci. Samo mesto Sutomore je nastalo leta 1882 z naselitvijo ribiških družin ob obali.
Sutomore se je imenovalo Spizza v času Beneške republike od leta 1420 do 1797 in so pripadale Albanski Benečiji, razen kratkotrajnih otomanskih okupacij.
V 19. stoletju so Sutomore postale del habsburškega cesarstva in kasneje Avstro-ogrskega cesarstva. Ime mesta je bilo takrat Spitza (Spica) in to je bilo najjužnejše naselje cesarstva. Avstrijski popis iz leta 1910 navaja, da so v Spici v začetku dvajsetega stoletju obstajale beneško govoreče družine.
O zgodovini Spiča je pisal leta 1911 Ivo Bašić v Cetinjskem zborniku.[2].
Demografija uredi
V naselju po popisu lz leta 2003 živi 1827 prebivalcev, ter leta 2011 2004 prebivalci.
| Pregled števila prebivalstva po letih[1] | |||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2003 | 2011 | ||||||
| 206 | 553 | 765 | 1123 | 1866 | 1085 | 1827 | 2004 | ||||||
Na povečanje števila prebivalcev vpliva predvsem priseljevanje z manj razvitih območij Črne gore in razseljenih oseb s Kosova. Širše območje Sutomora z okoliškimi naselji Brca, Miljevci, Papani, Zgrade, Zagrađe in Zankovići šteje okoli 4.000 prebivalcev.
Etnična sestava prebivalstva uredi
Po popisu iz leta 2003 je etnična sestava prebivalstva naslednja:[3]
Turizem uredi
Najpomembnejša gospodarska dejavnost v naselju je turizem. Je priljubljena letoviška destinacija predvsem med gosti iz Črne gore in okoliških regij. Zaradi svoje 2 km peščene plaže in nočnega življenja je predvsem med mladimi priljubljeno letovišče v času vikendov. Avgusta meseca zabeležijo v Sutomoru tudi do 10.000 nočitev dnevno. Na plažni promenadi so številni bari, kavarne, restavracije, lokali s hitro prehrano in nočne klubi, hkrati pa so Sutomore cenovno ugodnejše od »višjega razreda« Budve.
Prometna povezanost uredi
Sutomore se nahajajo na Jadranski avtocesti (E65 / E80) in so preko tunela Sozina, poimenovanega po naselju Sozina povezana s Podgorico in notranjo Črno goro. V naselju je tudi železniško postajališče na progi Beograd - Bar. Zaradi enostavnosti dostopa, skupaj s peščeno plažo, so Sutomore postale zelo priljubljena destinacija. Vendar je veliko število turistov v kombinaciji z neformalnim in spontanim gradbenim razcvetom ter pomanjkanjem urbanističnega načrtovanja prispevalo h kroničnim prometnim zastojem. Ker tranzitni promet od notranjosti Črne gore in Podgorice do Bara poteka naravnost skozi mesto, so prometni zastoji in prenatrpane ulice v poletnih mesecih nekaj povsem vsakdanjega.
Glej tudi uredi
- [[1]] Uradna spletna stran Sutomore
Viri in opombe uredi
- ↑ 1,0 1,1 "[Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 2003]" Попис становништва, домаћинстава и станова у 2003. години. Podgorica: Zavod za statistiko Republike Črne Gore. September 2005.
- ↑ Башић, Иво (1911). Цетињски вјесник, Спич и Спичани, број 87, укуцати бр. стр. 2 и 3, бр.88, бр.89. Цетиње.
- ↑ Становништво, национална или етничка припадност, подаци по насељима. Подгорица: Републички завод за статистику. september 2004. ISBN 978-86-84433-00-0.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
Glej tudi uredi
