Beneščina
Beneščina je romanski jezik, ki ga kot materni jezik uporablja več kot dva milijona ljudi, večinoma v italijanski deželi Benečija (it. veneto), kjer jo lahko skoraj vseh pet milijonov prebivalcev razume. Občasno se jo uporablja in je dobro razumljiva tudi izven Benečije, v Trentinu, Furlaniji - Julijski krajini, Istri in nekaterih mestih Dalmacije, skupaj na območju, na katerem živi od šest do sedem milijonov ljudi.
Beneščina | |
---|---|
vèneto | |
Materni jezik | Italija, Hrvaška, Slovenija |
Področje | Benečija[1][2] Furlanija - Julijska krajina[1][2] Trento[1][2] Istra[3][4] |
Št. maternih govorcev | 3,9 milijonov (2002)[5] |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-3 | vec |
Glottolog | vene1258 |
Linguasphere | 51-AAA-n |
V Benečiji jeziku pravijo vènet, v Italiji pa vèneto; njegovo narečje, ki ga uporabljajo predvsem v Benetkah, se imenuje venexiàn [venezjàn] oziroma veneziano [venecjàno].
Beneščina ni samo narečje italijanskega jezika, temveč posebni jezik, ki ne izvira iz italijanščine, temveč je bližje zahodni veji romanskih jezikov, kamor spadata npr. španščina in francoščina. Beneščino zato nekateri strokovnjaki skupaj z lombardščino in pietmontščino uvrščajo med galo-romanske jezike,[6] vendar ta teza ni širše priznana.
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 United Nations (1991). Fifth United Nations Conference on the Standardization of Geographical Names: Vol.2. Montreal.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Holmes, Douglas R. (1989). Cultural disenchantments: worker peasantries in northeast Italy. Princeton University Press.
- ↑ Minahan, James (1998). Miniature empires: a historical dictionary of the newly independent states. Westport.
- ↑ Kalsbeek, Janneke (1998). The Čakavian dialect of Orbanići near Žminj in Istria: Vol.25. Atlanta.
- ↑ Beneščina referenca v Ethnologue (17. izd., 2013)
- ↑ Haller, Hermann W. (1999). International The other Italy: the literary canon in dialect. Toronto.