Upravna delitev Črne gore

seznam Wikimedije

Upravna razdelitev Črne gore je upravno-prostorska razdelitev države Črne gore.

Črna gora je razdeljena na 24 občin (opština). To vključuje 21 občin na ravni okrožja in 2 mestni občini (črnogorsko gradska opština / градска община) z dvema pododdelkoma občine Podgorica, navedenimi spodaj. Vsaka občina lahko vsebuje več mest.[1][2]

V zgodovini je bilo ozemlje države razdeljeno na »nahije«.

Regije Črne gore – ki jih je za statistične namene oblikoval Statistični urad – nimajo upravne funkcije. Upoštevajte, da druge organizacije (tj. Nogometna zveza Črne gore) uporabljajo različne občine kot del podobnih regij.

Nedavno ustavljene:

  • Občina Petnjica (2013)
  • Občina Gusinje (2014)
  • Mestna občina Tuzi (2018)

Mestna občina:

  • Največje in glavno mesto Črne gore je Podgorica je razdeljena na:
    • Mestna občina Golubovci
    • Mestna Občina Tuzi

Cetinje ima status prestolnice. Drugi večji mesti sta Nikšić in Pljevlja.

Zveza občin Črne gore je nacionalno združenje lokalnih oblasti Črne gore.[3]

Zemljevid upravne razdelitve Črne gore

Najmlajša občina je Petnjica, ponovno ustanovljena 2013.[4], po tem, ko je bila ukinjena leta 1957.[5]

KotarjiUredi

 
Črnogorski kotarji (1957)

V Socialistični Republiki Črni gori so obstajali tudi kotarji (črnog. srez).

Sedeži teh upravni enot so bili: Cetinje, Ivangrad (danes Berane), Nikšić, Pljevlja in Titograd (danes Podgorica).

Kotarji so bili ukinjeni z Zakonom o osnovama društvenog i političkog uređenja Narodne Republike Crne Gore 22. julija 1957 in prenehali obstajati 1. januarja 1958.

Zgodovina ustrojaUredi

V času Kraljevine Črne gore je obstajalo 10 regij (črnog. oblast) in 56 kapetanij (1910).

Do leta 1921 so obstajali tudi okraji, kot nižji nivo razdelitve regije.

V začetku druge svetovne vojne je na področjih pod nadzorom Zemaljskog antifašističkog vijeća narodnog oslobođenja Crne Gore i Boke in partizanov obstajalo tudi 20 vaških ter 15 občinskih narodnoosvobodilnih odborov (NOO), ki so delovali v ilegali. Državljanske spore so reševali na prvi stopnji vaški NOO-i, njihova odločitev pa je bila izvršna, če vrednost spora ni presegala 3000 italijanskih lir. Izvršna telesa NOO-ja so bila pretežno sestavljena iz članov Komunistične partije Jugoslavije, ki se je v tistem času zavzemala za ustanovitev Črne Gore kot suverene federalne države v sklopu Demokratične Federativne Jugoslavije.

V Beranamih je bil 21. julija 1941 osnovan prvi narodnoosvobodilni odbor v Novi Jugoslaviji in Črni gori. Prvi predsednik odbora je bil Aleksandar Bojović.[6]

V začetku aprila 1944 v Črni gori obstaja 11 regijskih, 50 občinskih in nekaj sto vaških NOO, pa še nekaj regijskih in občinskih NOO, ki so v ilegali delovali na zasedem območju.

Po vojni so obstajali mestni, občinski in regijski NOO-i. Število se je na osnovi Zakona o područjima srezova i opština u NR Crnoj Gori (Službeni list NR Crne Gore«, br. 16 od 9. srpnja 1955) zmanjševal do prenehanja delovanja regij (1. januarja 1958), krajevni NOO-ji pa so se preoblikovali v krajevne skupnosti, njihovo število pa se je povečevalo.

SkliciUredi

  1. Opštine Arhivirano 2022-01-22 na Wayback Machine., Direktorat za lokalnu samoupravu
  2. "Draft of Regional Development Law". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2020-01-02. Pridobljeno dne 2022-07-09.
  3. Union of Municipalities of Montenegro
  4. www.vijesti.me Arhivirano 2016-03-07 na Wayback Machine., "Skupština je odlučila da Petnjica bude opština, kako je predviđeno izmjenama Zakona o teritorijalnoj organizaciji. ", Dražen Đurašković, objavljeno 28. svibnja 2013., pristupljeno 4. srpnja 2013.
  5. www.pobjeda.me. Nezadostno utemeljena ob reformi lokalne samouprave iz leta 1957, je občina Petnjica, čeprav v nasprotju z voljo prebivalcev, ukinjena in administrativno pripojena k občini Berane. objavljeno 28. svibnja 2013., pristupljeno 4. srpnja 2013.
  6. Petešić, Ćiril; Bilandžić, Dušan (predgovor) Katoličko svećenstvo u NOB-u : 1941-1945., Vjesnikova press agencija – VPA & ČGP Delo, OOUR Globus, Zagreb, 1982., str. 25.

LiteraturaUredi

  • Lejlić, Šemsudin. Društveno-ekonomski položaj opštine u političkom sistemu Jugoslavije : doktorska disertacija, Univerzitet u Sarajevu, Fakultet političkih nauka „Veljko Vlahović“, Sarajevo, 1977., COBISS.BH 1119238, COBISS.CG 1119238
  • Šećković, Damjan. Opština – samoupravna i osnovna društveno-politička zajednica, Centar za marksističko obrazovanje Opštinske konferencije Saveza komunista, Titograd, 1982., COBISS.CG 726797
  • Zakon o uređenju varoškijeh opština : sa Pravilnikom varoškijeh opština, 2. izd., Kr. cr. državna štamparija, Cetinje, 1914., COBISS.CG 2246160
  • Đorđević, Vesna (prir.) Pregled promena administrativno-teritorijalne podele kod opština : 1991-2002, Savezni zavod za statistiku, Beograd, 2002., ISBN 86-7479-050-X, COBISS.CG 10446864